Fucking Kill Records, 2023

V Tolpi bumov lovimo signale iz globokega podzemlja in predstavljamo novo glasbo nemškega benda, ki spretno kombinira death metal in stenchcore. Kriegszittern je v death metal podzemlju relativno neznana zasedba, ki je začela glasbo ustvarjati leta 2015. Istega leta so glasbeniki ponudili dve demo kaseti, leta 2017 pa so si razdelili ploščo s somišljeniki Minenfeld. Leto kasneje so izdali še prvenec Yellow Cross, takrat začeli sodelovati z založbo Fucking Kill Records in od tedaj naprej tudi vse naslednje izdelke ponudili pri tej založbi. Pri izidu še ene demo kasete leta 2019, Stratofortress, se jim je pridružil kitarist A.G.A, bolj znan po fantastičnem death metal projektu Ch'ahom, ki ustvarja počrnjen death metal z mitološko tematiko o plemenih predkolonialne Amerike.

Kot smo dejali na začetku, bend ni pretirano znan v deathmetalski sferi, toda to ne pomeni, da izdaja nezanimivo glasbo. Njihova druga studijska plošča, Flamethrower, je unikatna zmes starošolskega death metala in scenchcora, pri čemer pa Kriegszittern ne skrivajo svoje crustovske duše, takoj namreč slišimo vplive legendarnih bendov, kot sta Amebix in Axegrinder. Bendu Axegrinder so tudi poklonili eno skladbo na plošči, priredbo komada Warmachine zasedbe Axegrinder s kultne plošče The Rise of the Serpent Men, ki je izšla daljnega leta 1989. Neizpodbitno zaznamo tudi spogledovanje s še enim angleškim bendom, in to so seveda Bolt Thrower, ki, podobno, tudi spadajo med pionirje stenchcora.

Crust ethos je torej v ospredju ustvarjanja Kriegszittern, prav v tem pa sloni tudi čar tega benda. Kljub temu, da slišimo precej deathmetalskih rifaž, komadi izžarevajo vplive crusta. Ne slišimo d-beata, temveč je ta asociacija povezana prav s stench rifažami angleških pionirjev, kar se pokaže predvsem v srednje hitrih delih, gradníkih ključnih momentov na plošči. Odigrajo vlogo stopnjevanja, ki eksplodira v hitre dele, ali pa gredo v popolnoma obratno smer, kadar bend upočasni godbo. Kriegszittern pri tem ne zaidejo v klišejske death doom vode, nikoli namreč ekstremno ne upočasnijo muzike in raje uporabijo triumfalne rifaže iz stench core domene.

Kriegszittern se držijo enostavnosti kitarskih linij in se osrediščijo na zamazane in besne rife. Prav ta vrlina je najmočnejša plat aktualne plošče, pravzaprav pa tudi celotnega bendovega opusa. Kljub temu da smo priča relativno prežvečenim kitarskim prijemom, učinkujeta kombinacija raznožanrskih odvodov in struktura kompozicij izjemno energično. Kriegszittern spretno mešajo zvoke svojih najljubših bendov v izvirno celoto. Mestoma zvenijo celo nostalgično, ker jim uspe ustvariti glasbo, ki zelo spominja na prve bende iz Anglije, ki so mešali death metal in punk. Če smo natančnejši, je ta nostalgična nota skrita v mirnejših delih, ki jih ne zaznamuje distorzija, in predvsem tam, kjer globok kruleč vokal zamenja nekakšno recitiranje. Glasbeniki uporabljajo še en element, zelo značilen za bende tistega časa, in sicer pasaže, v katerih slišimo samo sintetizator. V večini primerov gre za uvodne trenutke v skladbe, toda slišimo lahko tudi nekaj pasaž s sintetizatorskimi vložki.

Flamethrower je plošča za vse, ki si želijo enostavnega death metala, predvsem pa za tiste, ki si želijo bolj pankurski pristop k stvarjenju tega metalskega podžanra. Ne slišimo tehničnih vragolij, niti kakšnih izvirnosti v kitarskih idejah. Vodilo benda Kriegszittern sta učinkovitost in stvaritev sonično destruktivne sile.