Agogo Records, 2024

V svetu glasbe je veliko izvirnih karakteristik in parametrov zvokov z vseh vetrov. Kljub možnosti določitve sorodnosti na podlagi antropoloških analiz obstajajo divergenčni dogodki, ki vodijo do tvorbe unikatnih kulturnih identitet. Toda ker gre pri glasbi za človekovo stvaritev, se med različnimi svetovi vzpostavi stičišče v temah, ki abstrakcijo nebesednih zvokov utelesijo v jasno, človeško podobo. Med temami se znajde nekaj takih, ki so zelo splošne za človeško izkušnjo – ena takšnih je migracija. Osnovni del človeškega preživetja je z razvojem skupnosti, jezikov, kultur in političnih tvorb dobil nove globine, ki posameznika čustveno zaznamujejo. Kako naj se oseba izrazi bolje kot pa z umetnostjo? Tokratno recenzijo namenjamo glasbi brazilske raperke Laíz, ki je ob selitvi v Nemčijo našla svoj glas in stil izražanja, z glasbenimi kolegi projekta Laíz & The New Love Experience pa so izseljenske in priseljenske zgodbe zaobjeli na plošči Ela Partiu.

Laíz se je leta 2019 iz domačega São Paula preselila v Berlin, kjer je ob odkrivanju nemškega hiphopa našla jezik za glasbeno izražanje. Priča smo njenemu prvencu, katerega osnutki segajo v leto 2021, ko je v navezi z nekaj producenti prvič začela kovati lasten zvok. Večletno ustvarjanje se je zaključilo v projektu The New Love Experience, raznoliki in pretočni zasedbi glasbenikov ter producentov s štirih celin, ki združujejo žanrsko barvita znanja v ustvarjalni in slišno osvobajajoči muziki. Plošča Ela Partiu je kolaž sodelovanja dvajsetih oseb iz Evrope, Afrike in obeh Amerik, ki so se v studiu skupaj znašle s skupnim imenovalcem – razumevanjem pomena kulture kot pristana osebne in kolektivne identitete ter njene narave v dinamiki sodobnih družb.

Kultura predstavlja nostalgijo in sidrišče migrantov, hkrati pa odprtih rok vabi k novim izkušnjam in preoblikovanju mišljenja in izražanja. Naslov plošče Ela Partiu oziroma v prevodu Odšla je je navezava na star brazilski pop komad, ki je glasbenici predstavljal markacijo domače kulture, hkrati pa jedrnato predstavi njeno narativo. Lirično premlevanje čustev, čeri in lepot, ki jih povzroča preseljevanje, je tematsko dodobra obdelana tema, ki pa jo vedno lahko rešijo edinstvene okoliščine osebnega primera. Laíz se pri tem zelo dobro umesti med bogato glasbeno izročilo Brazilije, globalno razpet hiphop in lastno zgodnjo osamosvojitev, selitev na drugi konec sveta ter odkritje skupnosti z drugimi priseljenimi glasbeniki. Njena pripoved ni le dobro zastavljena, temveč tudi močno utemeljena v samem sodelovanju znotraj projekta, in sicer s prepletanjem lastne izpovedi v portugalščini z arabskimi in angleškimi verzi ter vključevanjem drugih imigrantskih glasov v zgodbo projekta.

Laíz samo sebe označuje za raperko, kar tudi je, vendar pa s kolektivom New Love Experience in ploščo Ela Partiu seže dlje. V iskanju pisanega zvoka in daljnosežnega nabora glasbenih drobcev vlogo tvorbe podlag prepušča glasbenikom in producentom, ki z njo sodelujejo, svoj doprinos pa omeji na vokal in emsijanje. Zagotovi, da vsak prispeva to, v čemer je najspretnejši, z velikim poudarkom na medsebojnem razumevanju in glasbenem dialogu. Tekoč, neobremenjen hiphop glasbenice je na nekaterih mestih podkrepljen z afriško zvenečimi vokalnimi harmonijami, iztrži pa muziko, ki je, tako melodično kot lingvistično, jebiga, svetovna. Muzika nima recepta, je bolj nekakšna družna obara, ki združuje okuse barvite skupnosti.

Gre za dolgo ploščo, polno jammov na tolkalih, trobilih in kitarah. Mestoma se zaradi dolžine pravzaprav zdi, da imajo glasbeniki precej bolj odrsko mentaliteto. Album kot studijski izdelek namreč včasih zaradi ponavljanja podobnih vzorcev deluje razvlečeno. Toda kljub temu medsebojna igra inštrumentalnega prepletanja izpade organsko in povezano, hkrati pa v smislu glasb z različnih koncev sveta tudi razgledano. V inštrumentalnem smislu ponudi bolj klasičen funkovski nabor zvokov, stilsko pa se s hiphop ritmom, ki spremlja besede Laíz, bolj približa carioca funku, nepogrešljivemu delu brazilskega glasbenega zemljevida.

Album je pričevanje migracij tako z geografskega kot tudi s časovnega vidika. Enako ključen element za prilagajanje na novo okolje in zameglitev prvotne kulture, kot je razdalja, je tudi čas, ki je minil od presaditve osebe. Laíz se v svojem ustvarjanju tega zaveda. Tesno je vezana na sodobni hiphop in stilske mineštre, hkrati pa z lastnim jezikom, tematikami in inštrumentalnimi pristopi stke stike z bogato brazilsko glasbeno zgodovino, katere del sicer nikoli ni bila, a jo vendarle prepoznava kot steber lastnega kulturnega izročila in identitete. Izvlečki iz brazilske tropicálie so okusno pomešani z globalno razpetim hiphopom, afriškimi ritmi, jazzom, sambo, nespecifičnimi etno zvoki in funkom, poglavitni občutek ob poslušanju pa je hvaležnost za izmenjavo kulturnih in glasbenih idej, ki se zgodi ob križanju migrantskih poti in odprtega mišljenja.