DFA/Columbia Records, 2017

Ne bi bilo prav, če bi naš izbor vidnejših plošč poslavljajočega se leta izpustil zadnjo izdajo ameriške zasedbe LCD Soundsystem. Ne nujno zato, ker bi k temu silil hajp njihove vrnitve na sceno, še manj zaradi njihove nominacije za letošnje grammyje ali raznih glasbenih lestvic, ki vsebujejo tudi njihovo ime. K temu raje kličejo sami s svojo glasbo, s katero všečno spajajo tokove alternativne in pop kulture osemdesetih. Glasbo, ki zveni dovolj retro, da je za mlade moderna in za starejšo generacijo nostalgična.

Kadar govorimo o zasedbi LCD Soundsystem, je skorajda bolje govoriti v ednini, saj so pisanje komadov, velik del snemanja in produkcija delo frontmana Jamesa Murphyja. Kot soustanovitelj newyorške založbe DFA Records in glasbeni producent je svoje studijsko delo razširil še na ustvarjanje lastnih komadov. Zajebantsko pesnjenje o problemih pesnjenja in plesna razigranost z začetka sta se tri albume in premnogo turnej kasneje prelevila v preveliko breme. Deloma je tempo tega obdobja terjal davek na zdravju, deloma je Murphy tudi že izžel svoj ustvarjalni vir. Bojda je bilo oboje krivo, da se je zasedba leta 2011 razpustila in prenehala z delovanjem. Poteza je bila mogoče malenkost prenagljena ali pa le dodobra premišljena. Petletni predah, med katerim se je Murphy ukvarjal z mnogimi drugimi projekti, je bil zagotovo koristen, hajp okoli poslovilnega koncerta ter vnovične združitve benda pa najbrž prav tako.

Glasba z novega albuma je nastajala v daljšem razdobju in zato verjetno z večjo mero introspekcijske premišljenosti. Prvo obdobje delovanja zasedbe se je pričelo za obdobjem Murphyjeve navdušenosti nad rejvom, zato je glasba s predhodnih albumov bližje plesni elektroniki, vzdušje na njih pa mnogo lahkotnejše. Tokrat nam že z uvodno pesmijo plošče American Dream eterični, otožni zvoki narekujejo zasuk k temnejši plati synthpopa osemdesetih. Takšna temačna atmosfera ovija večino skladb v pomirjujoče vzdušje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so vse skladbe mirne. Že drugi komad Other Voices razgibano udari v stilu Talking Headsov, vpliv katerih je moč zaznati tudi drugod na albumu. Energične vrhunce predstavljajo še komadi Change Yr Mind, Emotional Haircut in elektro hitič Tonite. Drugje je ritem bolj umirjen oziroma ga upočasnjujejo skoraj statične melodije, ki se v krautrock maniri počasi razvijajo skozi verze. Ponekod se bobni dopolnjujejo z repetitivnimi vzorci ritem mašine, drugod pa slednja v spremstvu sintovskih linij in vokalov prevzame glavno vlogo in v počasnem toku ustvari prostor za intimnejše izpovedi. Tu se avtor lahko umirjeno poslovi od svojih nerealnih ameriških sanj ali pokloni enemu izmed mladostniških idolov – Davidu Bowieju, čigar smrt je nenadoma prekinila novonastalo poznanstvo med njima. Nenazadnje naj bi Murphyja prav Bowiejev namig, naj vztraja in ustvarja tam, kjer se počuti neudobno, pripeljal do ponovne združitve benda in izdaje nocojšnjega albuma.

LCD Soundsystem so z albumom American Dream poskrbeli za navdušujoč povratek, ki bi moral razveseliti in potolažiti tudi še tako glasne kritike, ki se počutijo zavedene glede tako kratko trajajočega razpada skupine. Mešanica rockovskih, sintovskih in plesnih elektronskih prvin, povezanih s temnordečo nitjo sličnega vzdušja, deluje presenetljivo koherentno. Avtor, ki se trenutno bliža svojim petdesetim, se brezsramno poslužuje zvokov, s katerimi so glasbeni idoli v mladih letih krojili njegov okus in mu širili obzorja. To je hkrati tudi poklon kultnežem iz osemdesetih, kot so New Order, David Bowie ter newyorška Talking Heads ter Suicide. Ameriška generacija X, ki je odraščala ob takratni eksploziji MTV videospotov, elektronike in glasbenih kaset, se dandanes pogosto počuti izgubljeno in zmedeno, a vendar se sama sebi zdi še premlada, da bi se vdala in izstopila iz toka dogodkov.

Če je komik Larry David za Murphyja nekoč dejal, da je predstavnik te izgubljene generacije, ki se še ni sprijaznila s tem, da ne želi odrasti, bi sedaj zanj lahko rekel, da se je sprijaznil s svetom, ki mu ni moč dorasti. Ameriške sanje so le sanje in razočaranje in izguba. Svet se vrti vse hitreje, v tem kroženju pa je glasba iz mladosti še vedno trdna opora. Stari trendi se slej ko prej vrnejo - to recikliranje popularne kulture izpred dvajsetih ali tridesetih let pa je danes za prepoznavnost zasedbe LCD Soundsystem le še dodatna korist.