Kamizdat, 2023

Slovenski elektronski producent in glasbenik Lifecutter je znan po tem, da raziskuje najtemnejšo plat techna, občasno pa se v glasbi spusti tudi v bolj ambientalne trenutke. Lifecutterjev zvok je vedno poln ostrih sintetizatorjev, efektnih pedalov in distorzij, na svojem najnovejšem izdelku pa se osredotoča na kicke in reverbe ter z njimi ustvarja votlost zvoka, na katero namiguje tudi naslov albuma – Hollow.

Domen Učakar, ki se skriva za psevdonimom Lifecutter, se je z glasbo ukvarjal v različnih oblikah, od igranja bas kitare v številnih lokalnih hardcore punk skupinah do pisanja pesmi za electropop projekt Neon Spektra. Nato je sodeloval v nojzerskem duu Ontervjabbit, v katerem je Učakar glasbo soustvarjal z dolgoletnim prijateljem Nevenom M. Agalmo. Očitno je, da Učakar rad ustvarja hrup, in s tem zanimanjem je sodeloval v številnih izjemno vsestranskih glasbenih projektih, preden je leta 2015 postal solo producent Lifecutter.

S projektom Lifecutter Učakar ustvarja temačna in kaotična vzdušja ter raziskuje skrajnosti agresivne sile elektronske glasbe. Takoj je videti, da se glasbenik zavestno trudi izogibati ustaljenim strukturam skladb in si prizadeva ustvarjati spontane zvočne pokrajine, ki poslušalca popeljejo v globine najtemnejših kotičkov podzemlja. Njegova glasba nastaja z vrsto stomp boxov in z različnimi sintezami zvoka, vodi pa na pulzirajoče potovanje trdih ritmov, ki vsekakor niso značilni zvoki brezumnega hard techna, temveč imajo v sebi vedno element mističnosti. Lifecutterjevi nekoliko nasilni ritmi so močno navdihnjeni s prepoznavnim hard technom devetdesetih let in z industrialnim obdobjem zasedbe Einstürzende Neubauten, vendar jih glasbenik, kot je dodatno zapisano na glasbenikovem Bandcamp profilu, »ovije v visokotehnološko, digitalno okrepljeno obliko, da bi s tem poudaril čas distopične resničnosti in umetne inteligence, v katerem živimo«.

Veliko Lifecutterjevega ustvarjanja izhaja iz nojza, njegov cilj pa je vznemirjenje uma poslušalcev, stvarjenje agresivne oblike upora proti vnaprej pogojenim stanjem, v katerih živimo. Ko Učakar govori o svoji glasbi, pogosto pravi, da želi v skladbah ustvariti napetost. Na petem in najnovejšem albumu Hollow mu to še posebej uspe, kajti zdi se, da se hitre skladbe, polne udarcev, le še stopnjujejo v kaotično energijo in udarno, agresivno radost.

Učakar o naslovu albuma pravi, da je votlost prostor, ki ga želi ustvariti z vračanjem napetosti v svoje skladbe. Ko govori o procesu nastajanja albuma, pa dodaja, da običajno določi vsaj okvirne smernice, kaj želi ustvariti, nato pa to doseže s sintezo izbranih zvokov. Na albumu Hollow je bila to intenzivna uporaba kickov in reverbov, ki zvok postavijo v okolje levopolnega in rahlo IDM-ovskega techna, navdihnjenega z devetdesetimi leti. Devet skladb na albumu je podobno kot na predhodni plošči Sub Persona preprosto oštevilčenih z rimskimi številkami in z imenom albuma. Učakar pravi, da se z naslovi posameznih skladb pogosto ne ukvarja pretirano, komadi in naslovi namreč tvorijo celoto, ta pa nato dobi naslov, ki določa razpoloženje njegovega ustvarjanja.

Če bi glasbo sodili po naslovu, bi morda pričakovali, da bodo skladbe izžarevale določen občutek praznine. Toda Hollow je vendarle nabito poln album. Lifecutter skozi devet skladb na albumu večinoma ostaja ukoreninjen v svojih močno ritmičnih poteh, ob tem pa občasno razprši grozeče, s padi ustvarjene melodije, ki njegove zvočne strukture dvignejo v višje sfere. Prva skladba, Hollow I, denimo, vsebuje en sam, skoraj housovski melodični sintetizatorski vzorec, kar je v Lifecutterjevih skladbah redkost, kajti običajno se gibljejo bolj na strani ritmičnega hrupa. Vzorec najprej ustvari celo občutek, da bomo na albumu morda slišali svetlejšo plat Lifecutterja, kot smo je vajeni iz preteklosti, vendar se že naslednja skladba vrne k temnejšemu, mračnejšemu zvoku. V takšnih trenutkih slišimo, da je Učakarjev proces zakoreninjen v eksperimentiranju. Sam opisuje, da se zanimivi trenutki njegovih stvaritev zgodijo takrat, ko si zares vzame čas za skladbo, poskusi nekaj novega, razmišlja zunaj udobnih okvirov in tako pride do točke, ki je nova in nepričakovana.

Album Hollow odmeva kot smiselni naslednik vseh prejšnjih del Lifecutterja. Učakar s skladbami, kot je denimo predfinalna Hollow IV, pokaže, da ima v tem trenutku glasbenega repertoarja izrazit zvok, ki bi ga zlasti v obliki pulzirajočih kaotičnih ritmov in temačnih, prikritih sintov v kombinaciji z oddaljenim zvonjenjem alarma na plesišču zlahka vsak prepoznal.