Pivec/ZARŠ, 2016

Novi duo na domači sceni drugačne, nekonvencionalne glasbe sestavljata dobro znana glasbenika, harmonikar Marko Brdnik in kitarist Uroš Rakovec, ki imata bogate izkušnje v žanrsko raznovrstnih zasedbah. Brdnika na primer poznamo vsaj iz bendov Miusow Quartet in The Puzzled, kitarista pa iz Uroš Rakovec Tria in Transhistria Ensembla Tamare Obrovac. Oba sta tudi zelo dejavna pri pisanju scenske in filmske glasbe, Rakovec je bil tudi ovenčan z vesno za glasbo v filmu Kratki stiki. Vse te izkušnje sta glasbenika strnila na prvencu, na katerem se predstavljata kot suverena izvajalca in skladatelja z izdelanim občutkom za ravnovesje obeh glasbil in s posluhom za podrobnosti.

Na albumu Leta je enajst inštrumentalnih skladb, ki jih, z izjemo treh predelav, podpisujeta oba glasbenika. Nekaj naslovov poznamo od prej, denimo tako uvodno z naslovom Voda kot sklepno November je Rakovec spisal in odigral že s svojim triom. Kot je kitarist sam povedal v intervjuju za naš radio, je stara skladba v novem tandemu in z vložkom soigralca zaživela novo življenje, zato je tudi podpisana kot delo obeh. Glasbenika tudi sicer spoštujeta princip enakopravnosti in enake zastopanosti obeh glasbil, kajti v taki zasedbi glasbil se kaj lahko zgodi, da harmonika postane vodilni, melodijski inštrument, kitara pa služi le za ritmiko iz ozadja.

V pričujočem dvojcu pa se obe glasbili izmenjujeta v različnih vlogah, si podajata solisitične parte, se ritmično spodbujata in izzivata. Kljub le dvema glasbiloma je zvočna slika albuma bogata, na trenutke prav razkošna. Zasluge gredo nedvomno še italijanskemu producentu Stefanu Ameriu, ki je poskrbel tudi za miks in mastering. Amerio je delal z veliko glasbeniki, ki so snemali za čislano založbo ECM, našemu dvojcu pa je občasno pridal kanček eteričnosti, značilne za to založbo. A zvok dua je daleč od enoznačnosti, njuna glasba pa si tudi ne beli las z žanrsko čistostjo.

Čeprav sta oba klasično izobražena, odseva njuno igranje radoživost ljudskih godcev, drzni in domiselni aranžmaji pa razkrivajo nepredvidljivost in pretkanost jazzerjev ali alternativcev. Tako, denimo, čeprav je Brdnik s svojim Zero Hour Quintetom prejel prvo nagrado na tekmovanju »Astor Piazzolla« v znamenitem Castelfidardu, tango nikoli ne stopi v ospredje. Je pa zato odseve tanga najti v marsikateri skladbi, a duo enako poseže po drugih zvrsteh, denimo sambi ali komornem introspektivnem jazzu.

Slednji najbolj stopi na plano v čudoviti skladbi Esbjörn, posvečeni pokojnemu švedskemu jazzovskemu pianistu Esbjörnu Svenssonu. V tej otožni, melanholični skladbi dosežeta glasbenika tolikokrat opevani skandinavski zvok, ki v njuni različici namesto hladne odtujenosti ponuja topla, slavnostna čustva. Skladba gotovo sodi med izstopajoče z albuma, a treba je takoj povedati, da album nima slabega momenta. Posamične skladbe nas navdušijo tudi zato, ker se po izvedbi ali zvočnih barvah razlikujejo od ostalih, in med večkratnim poslušanjem se je pisec teh vrstic večkrat ujel, kako se je vsakič kaka druga skladba prej ujela v njegove slušne kanale.

Tandem Brdnik / Rakovec na svojem prvencu vešče krmari med žanri in slogi igranja, ki jih glasbenika neopazno in brezhibno prepletata. Od eteričnosti prek mediteranske »štimunge« do letargije in razživetosti … Domišljeno sta med avtorske stvaritve vpletla tudi predelave treh skladb, ki pa spet prihajajo iz geografsko in zvrstno različnih polij. Samosvoje sta preigrala eno Velosovo pesem, slovensko ljudsko Dve leti in pol in Estate italijanskega pevca Bruna Martina. Slednja, ki je bila svojčas velika uspešnica in jo tudi slišite v ozadju, se zdi kot napisana za ta duo, saj izvirno otožno balado z nihanjem jakosti tonov intenzivirata, nosilno melodijo rahlo raztegneta in tako skladbo obrneta po svoje.

Album Leta je zvrhano poln občutenih, poglobljenih interpretacij. Nekatere skladbe nas nagovorijo prej, druge pa potrebujejo malo več časa, saj v sebi skrivajo sprva neopazne medigre, poigravanja z zvočnostjo in filigranske nianse. Za ljubitelje čezžanrskih zvočnih potovanj bo tale album – kljub temu, da ga podpisujeta dobro znana glasbenika – gotovo presenečenje leta. Spodaj podpisani ga je na lestvici najboljših letošnjih domačih stvaritev že postavil visoko. Priložnost, da koncertno preverite, ali je naša hvala na mestu, se obeta v torek, 10. maja, v Klubu Cankarjevega doma.