Intek Music, 2023

Tolpo bumov tokrat namenjamo 42-minutnemu izdelku govorjene besede z nekaj petja v ozadju oziroma ob strani. Med pripravo spoken word albuma Pjesme glasbenici Marta Kolega in Dunja Bahtijarević nista uporabili nobenega glasbila. Ta čustveno nabit monument sta na noge postavili z običajnim petjem, z a cappello in z branjem poezije.

Marta in Dunja sta uveljavljeni akterki na regionalni glasbeni sceni. Marta Kolega je multidisciplinarna umetnica, ki jo najbolj navdihujejo tradicija, poezija in pripovedovanje. Za seboj ima več glasbenih zasedb in sodelovanj. Bila je vodja zbora ZborXop, ki je nastal v okviru Srbskega kulturnega društva Prosvjeta, trenutno pa je vodja zbora Fige. Je tudi tekstopiska in pevka v hrvaški zasedbi Mimika Orchestra ter skupaj s plesalcem Mitjo Obedom in jazz violinistko Petro Onderuf članica flamenko fusion tria A Cuerdas.

Martina kolegica v novem projektu je Dunja Bahtijarević, pesnica, pevka in prevajalka, ki z Luko Čapetom sestavlja še sevdah duo Dunjaluk. Glasbo ustvarja v electro in fusion zasedbah Çhâñt élečtrónïqùe in Kazan, poleg Marte pa je tudi članica zasedbe Mimika Orchestra. Poglobljeni predstavitvi omenjenih zasedb lahko prisluhnete v številnih oddajah Globaluna, ki jih pripravlja sodelavec Mario Batelić. 

V novem dvojcu sta Marta in Dunja uporabili glas kot primarni prenašalec zvoka in pripravili album, ki v kontekstu glasbene scene pod vprašaj postavi izvedbo in prilagodljivost nekega glasbenega izdelka. Dejstvo, da sta prvenec poimenovali Pjesme, kaže na odprtost v razumevanju, kaj je glasbeni izdelek. Odpre se vprašanje, ali je poezija razločevalni element ali je a cappella petje tisto, ki omogoči, da skladbe dojemamo kot del zvoka. 

Isto vprašanje si lahko postavimo tudi v odnosu do radijskega etra. Kako se bosta poslušalka in poslušalec odzvala na štirideset minut govora z nekaj vmesnega petja v različnih stilih? Poslušanje albuma Pjesme je ne glede na vse zadržke precej oprijemljivo, ker umetnici izdelek zapakirata premišljeno. Ob poslušanju se nahajamo v limbu. Nato se, ko se nam zdi, da ušesne bobniče draži radijska igra, pojavi glas, ki nas vrne k zavedanju, da je petje vseeno glavni akter zgodbe.

Ko se želimo poglobiti v analizo albuma Pjesme, imamo na eni strani možnost poglobitve v besedilo. To v sebi skriva močno nanašanje na tradicijo in zgodbe iz različnih krajev ter območij z balkanskega polotoka – od hrvaškega Zagorja, Mediterana, prek Bosne do Makedonije in na koncu Grčije. Zgodbe namigujejo na odhod od doma, na zapuščanje korenin in ustvarjanje novega doma. Vsakdanje tematike krožijo tudi okrog vsakdanjih odnosov, torej tem, ki nikoli ne zastarajo. Umetnici ob pripovedovanju ostajata aktualni, sodobni in nas nagovarjata predvsem z lastne perspektive, četudi je vseskozi prisotno razmišljanje o tradiciji, s katero sta odraščali, s potovanji po različnih regionalnih območjih pa se postavita tudi v kožo drugih posameznikov in njihovih spominov.

Po drugi strani se ob analizi njune glasbe lahko poglobimo tudi v barvo glasov. V kontekstu preostalih glasbeno-umetniških projektov, v katerih Marta in Dunja sodelujeta, se večinoma gibata v sopranu in mezzosopranu, v novem projektu pa se te zamejitve nekoliko zabrišejo. Umetnici poskusita fokus čimbolj premakniti na izpostavljanje različnih napevov in stilov. Tako ob poslušanju albuma Pjesme potujemo po morju tradicionalnih pesmi, vezanih na različna območja Balkana, kot so denimo sevdah ali pa klasični napevi, vezani na dalmatinske otoke. Pomemben del albuma so tudi sprehodi po določenih območjih Bosne in Hercegovine, Makedonije in Grčije, kjer so še vedno ohranjeni ostanki Osmanskega cesarstva. 

Ko se bližamo koncu zapisa, se nam spet porodi vprašanje ustreznosti in umeščanje tovrstnega žanra na koncertna prizorišča in radijske valove. Kaj je tisto, kar poslušalec in poslušalka dojemata kot glasbo in kaj v tem pogledu vzdrži njuno pozornost? Marta Kolega in Dunja Bahtijarević sta ustvarili celoto, ki je pravzaprav lahko karkoli. Primerna je za različna okolja, od dnevne sobe, kavarne, parka, gledališča, pa vse do Cankarjevega doma. Glasbo lahko izvedeta brez kakršnih koli inštrumentov oziroma glasbenih pripomočkov, hkrati pa ta glasba predstavlja plodovita tla za dopolnitev denimo z orkestrom ali pa manjšim oziroma večjim skupkom različnih inštrumentov. Album je primeren za koncertni oder in za radijski eter, vzdrži lahko pogoje, ki jih zastavi glasba, kot jo razumemo, od morebiti vsebinsko minimalistične radijske igre do hrupnejših in zahtevnejših glasbenih konstrukcij.