3. 3. 2023 – 19.00

Mathilde Nobel: Founds on Land

Audio file
Vir: Naslovnica

Nous'klaer Audio, 2022

 

Ne glede na to, ali se z lastnimi sanjami in njihovimi pomeni ukvarjamo ali ne, je dejstvo, da so vse te sanje zgrajene kot zgodbe, včasih bolj, drugič manj linearne. Vsebujejo določeno dinamiko. Po drugi strani so včasih preprosto čudne in nesmiselne. Včasih pa nas obsedajo več dni zatem, ko odpremo oči v slavi novega dne. Občutki, ki jih sanje ustvarijo, so lahko nejasni, uprizorjeni v obliki prikritih čustev ali občudovanj, ki izgledajo kot potopljeni v umazani vodi ali opazovani skozi lečo, ki izkrivlja podobo. Zavedamo se jih, vendar z nami ne komunicirajo neposredno. Preprosto lebdijo v nevidnem prostoru.

Vir: Lastni vir
Audio file
2. 4. 2021 – 22.00
Ambientalne in klubske novosti

Mathilde Nobel je nizozemska glasbenica, katere ustvarjanje seže v polja tekstopisja in elektronske glasbene produkcije. Maja lani je pri nizozemski neodvisni založbi Nous'klaer Audio izdala svoj prvi EP May + Be, nato pa konec oktobra še debitantsko ploščo Founds on Land. Na albumu se loteva predvsem razmišljanja in navsezadnje spominjanja tega, kar ji je dala preteklost in kako je nanjo vplivala. Pri tem pretekle dogodke povezuje s procesom sanjanja in prepuščanja nezavednemu, ki pripomore k temu, da vsa intimna čustva iz preteklosti priplavajo na vrh. Glavna motivika albuma je uprizarjanje prostora med spomini in obstojem umetnika v trenutnem času in prostoru, posebej pa v prostoru med glasbeničino notranjostjo in vesoljem, ki se neprestano odvija znotraj nje kot entitete.

Glasbenica po vokalni plati na album Founds on Land vstopi skozi petje, značilno za tradicionalne napeve. Ti napevi nas z nežnimi takti klavirja uvedejo v koncept sanj. Igra med rahločutnimi napevi in minimalističnim klavirjem obuja spomine oziroma ustvarja trenutke, ko nas nek zvok v daljavi zlagoma prebuja iz spanca. Začetek albuma je tako potopljen v občutek spoznavanja, določene nepoznanosti in nejasnosti, predvsem pa se izogne neposrednosti in hkrati obuja zavedanje obstoja oziroma tega, da so naša čutila močno vezana na zvočnost. To zmedenost in pretočnost glasbenica največkrat prereže z elektronsko produkcijo oziroma, natančneje, s sintovskimi kriki. Oblikovanje zvoka, na katerem so kriki zgrajeni, pa nas seznani z drugo platjo albuma, in sicer njeno mrzlo in kovinsko strukturo. 

V vokalu Mathilde Nobel čutimo podton žalosti. Gre za nekaj podobnega muziki grške glasbenice Eviti Manji. Otožen podton se kaže v surovosti in celo določeni šibkosti glasbenega tona. To nikakor ne pomeni, da glasbenici nimata močnih sposobnosti izražanja, temveč da se z obdelavo lastnih vokalov, energijo in znanjem podajata v modifikacijo glasu do ravni neprepoznavnosti. Vodilo ostajata avtentičnost in realnost tega glasu, njegova prava barva, pa tudi če gre za občutek žalosti. Običajno smo vajeni, da pop glasbo vežemo na vokale, ki vsebujejo določeno mero vzhičenosti, izrazitosti, tudi zabave, priljudnosti. Pričujoči album se eksperimentalnemu, lahko bi rekli celo novemu popu približuje po drugi liniji, in sicer po poti glasbene produkcije. 

Vir: Naslovnica
Audio file
8. 2. 2023 – 19.00
'()&'(%'&$&$%)

Produkcija na albumu se s surovostjo prepleta z nežnimi in nevsiljivimi, nato pa linearnimi in raznolikimi ritmičnimi sekvencami. Pomembna komponenta so eksperimentalni elementi, ki se pojavijo nepričakovano in pripomorejo k rušenju narativnosti albuma. Na momente zvenijo, kot da tok prekinjajo, kar poudari občutek, da v resnici poslušamo sanje, ker tudi te vključujejo takšne trenutke – nekaj jih lahko nepričakovano prekine. Element, ki albumu doda izvirnost, je oblikovanje industrialnih sintov, ki spregovorijo takrat, ko vokal potihne. Njihovo ritmično zaporedje je namreč postavljeno tako, da zveni kot petje ali vsaj hitrejša, ritmična govorica. Na albumu se prelom med dvema pristopoma zgodi na komadu Thanking My Angels, ki je stičišče na eni strani tistega dela albuma, ki se popolnoma naslanja na inštrumentalno plat in imitacijo vokalov, na drugi strani pa dela, v katerem se vse zmeša skupaj z jasno razločnimi vokali. Tako album Founds on Land dobi novo popovsko odevalo. 

Ledenost, mrzlost, morda celo kristalnost podob slutimo v inštrumentalnih delih albuma. Spodbudijo padec v atmosfersko počutje, ki ne glede na to, da sodi v polje ambientalne elektronike, nikakor ni ambientalno. Skozi narativo in dinamično ustvarjeno formo smo poslušalci izrazito aktivirani. Čutimo pripadanje zgodbi, v kateri ne poznamo likov, kraja ali dogajanja. Vseeno obstaja zavedanje, da skozi to zgodbo hitro plavamo zaradi dinamike in hipnotizirajočih elektronskih elementov. Zato se med poslušanjem albuma Founds on Land Mathilde Nobel vzpostavi podobno vzdušje oziroma stanje kot med sanjanjem. Začne se počasi, nežno. Lahkotno se nabira množica različnih in medsebojno nepovezanih čustev, vse se pohitri, ritem in dinamika prevzameta krmilo, dokler se po vrhuncu ne zbudimo ali pa samo umirimo. Kot da bi se v nezavednem odvijala zgodba, čez katero je povlečena megla, zaradi česar pa sama zgodba ni jasno vidna, slišana ali otipljiva, a obstaja tukaj in zdaj.

 

Leto izdaje
Avtorji del
Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj