Soul Assassins Records, 2017

Zakaj cukrati nasilje in kaos, zakaj olepševati sivino in ostale odtenke črne, ki zaznamuje vsakdan ameriške ulice? Realnost je kruta, melanholična in temna. Kazanje mišic in egotripanje je stvar raperske DNK, a v današnjem trenutku hip-hopovske prevlade nad mainstreamom, undergroundom in vsem vmes morajo novi, mladi poslušalci slišati, kako stojijo in kako delujejo stvari na ulicah ameriških metropol, na katerih se je omenjena DNK vedno prepletala in se še vedno prepleta z glasbo ter tako kroji značaj žanra.

In tu v kader vstopi današnji narator Meyhem Lauren, ki je bil v Queensu, eni izmed mek ameriškega rapa, priča dogajanju na in ob ulicah ter bojda tudi aktivno udeležen v fast-money kaotiki newyorške urbanosti. V šolskih dneh se je spajdašil z Actionom Bronsonom in družno sta vpijala ulično folkloro in slog zlate dobe, ki je ostrino s pločnika prenašal na track. Na glasbenem zemljevidu se Lauren pojavlja šele od sredine prejšnjega desetletja in podobno kot Bronsoliño goji zvok, poln okusa, starošolskih tehnik ter samplov in niza kvalitetne izdaje v žanru, ki je, po njegovih besedah, na robu izumrtja.

Na tokratnem albumu Gems from the Equinox se Laurenu pridružuje producentska legenda DJ Muggs, ki po MPC-jih šari vse od svojih začetkov s Cypress Hill in je s Soul Assasin Records album tudi založil. Muggs je človek, ki je v dobrih dvajsetih letih aktivnosti pridobil status old school legende, bitovskega virtuoza in hkrati zgradil odnose s samo kremo modernega, pa tudi klasično zvenečega hip-hopa. Upoštevajoč rezimeje gre pričakovati ekshibicijo dobro utečenih izvajalcev in nadaljevanje špure brezkompromisnega vzhodnoobalnega zvoka ...

In pričakovano tudi dobimo. Meyhemov preverjeni počasni, prezentni stil, v katerem rima o raznorodnem naboru tematik. Prevladuje pa hvalisava naracija ter dobro poznavanje različnih tehnik pridobivanja keša, uličnih prijemov in lokalnega reprezenta. Čeprav je svet poln takih reperjev, je Meyhem Lauren poseben. Morda se besedila zdijo relativno enostavna, a so dobro zapakirana in premišljena, vokal je kristalno čist, slog pa direkten, a hkrati groovy. Z vsako vrstico da Meyhem postopno vedeti, da so potencionalni antagonisti pospravljeni, še preden razvozlajo poprejšnji verz. V primeru, da tega ne dojamete iz prezence in pristnosti za mikrofonom – Meyhem Lauren govori o stvareh, ki jih je videl, počel, jih še vedno počne, govori o pravem sranju z ulice, s skiti ob koncih komadov pa te vtise še obogati. In v svojem uličnem postavljanju ter pričevanjih ni sam.

V prvi polovici se mu za mikrofonom pridružijo nekatere od ikon newyorške podzemne poulične struje. Roc Marciano, pa Conway, celo pokojni Sean Price so tisti, ki poleg Actiona Bronsona dostavijo prav zastrašujoče verze. A soditi, da je plata v svoji drugi polovici šibkejša, bi bilo naivno. V drugi polovici Laurenovich s še nekaterimi, manj prominentnimi gosti, kot sta Hologram in Benny The Butcher, ohranja visok nivo, pa tudi Muggsovse produkcije ne upešajo niti za trenutek. Za zadnji komad se druščini pridruži tudi B-Real, še en član Cypress Hill, in prihajajoči album legendarne zasedbe, ki je naslednji projekt na Muggsovem krožniku, se zdi še kako blizu.

Ne moremo se odločiti, kateri pol albuma je močnejši. Muggs v podlagah spretno meša klasičnejše zveneče, na diggerskih vzorcih zgrajene bite s tistimi, ki so bolj nasilni. V slednjih z distorziranimi, ritmično razbijaškimi, rezajočimi kitarskimi riffi ustvarja mračna, submisivna vzdušja, ki odražajo grdobijo ulic ter ponujajo prostor kriminalnim in drugim uličnim domislicam ter motivom Meyhema in njegovih gostov. Muggsov zvok je dobro zapolnjen, tehnično brezhiben, poln malenkosti, kot so zvoki bongov in različnih šumov v ozadju, in predstavlja temelj za nevarnosti, ki kar bruhajo s tega albuma.

Že čez nekaj trenutkov vas bodo zasuli dragulji z ulic, kleti, klubov in studiov Queensa, kjer gangsterji kljub vsemu, kar vedo, uživajo. Nosijo nasmeške, er-maksice in v hlačah poleg orožja skrivajo še zajetne zaloge denarja in drog. To ... je ulica, pristna in neočiščena! Za dobre pol ure se lahko torej preselite med hiše in skrite, sumljive kotičke Queensa. Že čez točno teden dni, 14. decembra, pa se bo Meyhem Lauren, newyorška ulična statua, z novim izjemnim albumom v torbi pojavil pred publiko v Gala Hali in pokazal, zakaj velja za pravega težkokategornika žanra, ki se kot ostali njegovi predstavniki redko umika drugim ter ne mara iskati pretiranih novosti. Bodite tam.