„Čuuujte i počujteee! Prvi put u vašem gradu: Multietnička Atrakcijaaa!"

Digimedia in Odličan Hrčak sta že nekajkrat na tržišče plasirala izdelke Nove srpske scene. Po Stuttgart Online, po katerega žilah se pretakajo sorodna krvna zrnca, nam tokrat v glodanje zopet nastavljajo bas-boben dvojec, minimalistično punkoidno atrakcijo, ki prav tako prihaja iz Beograda. Dobitnika nagrade Popboksa leta 2008 za najboljši novi bend, bend, ki nosi upanje v spremembe in deli dobro energijo, se nam predstavlja z istoimenskim prvencem.

Kot duo obstajata šele dve leti. Tvorita ga Osman Ahmed „ManBlack", bobnarsko vokalni frontmen z dalijevskimi brki, in Demir Ahmetović „Demage", basist mrkega izraza lica učitelja Koje. Atrakcija v imenu ne stoji slučajno, saj sta člana prava zabavljača publike, predvsem Osman, ki se tudi drugače ukvarja z animacijo, in sicer na popolnoma drugačnem terenu, kot so underground klubi - kot klovn v otroških bolnišnicah namreč. Njegov energični, kričeč, včasih momljajoč recital vas ne pusti ravnodušne in v estetiki kabareta ter v dialogu s publiko se skriva raznolikost njunih koncertnih izvedb. Gre za podajanje glasbe s primesmi ekscentrično šaljivega, včasih grotesknega teatra.

„Stojim po strani, ništa se ne dešava"

Zgornja trditev v tem primeru ne drži vode, ker v srbskem undergroundu dogaja! Nasploh je neverjetna ta prepletenost tako imenovane Nove srpske scene, medsebojna pomoč med bendi in vzajemna podpora, ki ima kot posledico tudi določene podobnosti v glasbenih izrazih njihovih albumov, za katerimi produkcijsko večinoma stoji guru Boris Mladenović. Tudi specifične situacije, v katero je bila porinjena Srbija in z njo njena mladina, ne gre zanemariti. Dolgoletna izolacija, s katero so zrasli kot noht s prstom, je sprožila efekt unikatnega ustvarjanja in povzročila lakoto dokazovanja in prezentacije tudi zunaj njenih meja. Tam, kjer se srečujemo z enormno željo, se porajajo mnoge ideje in v pomanjkanju kakršnihkoli kontaktov in komunikacije - v tem primeru predvsem fizične - se soočamo z improvizacijo, ki po navadi nudi inovativne rešitve. Tehnika se pili na v kepo zvitih cunjah, konzervah in tudi kamnih, kakor počnejo nadebudni brazilski driblerji v favelah, ki vsi nimajo možnosti udarjati po žogi ali „okroglem usnju", kakor ji priskutno in stereotipno pravijo pri nas. Res pa je, da šele dobro napeta koža povzroči optimalne udarce in z njimi kot tudi s tistimi po basu nas Multietnička Atrakcija zvabi v groove. Vmes dvakrat prestavita v nižjo prestavo z instrumentali, nato pa v monotonosti Pekinške patke odjezdita skozi prerijo proti svojemu el doradu, proti Vegasu. V mesto blišča, sreče in nesreče iskati jack pot. Multietnička Atrakcija v vašem mestu! Napovedana pompozno kot Kultur Shock, ki išče slavo na naši strani velike luže, ima Multietnička Atrakcija kupljeno karto v obratno smer in sestavljen raznolik repertoar od jazz sessionov do težkega rokenrola bradatih kamiondžij, ki vsi potujejo v isto smer - v Vegas, ali pa še bolj zahodno - do Hollywooda! Le verjeti je treba!

Na ploščku je zaslediti tudi primarne ritme in krike džungle, činelske eskapade, hardkorno konfuzijo norišnic, bas Obojenog programa „koji strašno voli vaše životinje" in tava po kjurovskem Forestu. Glasbenika, ki zase pravita da nista glasbenika, nudita še odbitost Les Claypoola, razpršeno odmevnost Šarle in diktafonske kot v filmskem dialogu imperativne vokale Mizarja.

Če se ciljno igrate s številkami na srečo in vas pri tem vedno spremlja njena „dark side of the moon" sopotnica - nesreča, se odpravite v Vegas in tam zavrtite ruleto. Dobitek je zagotovljen. Garant! Ako žepi ne bodo polni pa tam srečate Multietničku Atrakciju, ki poskrbi za celjenje materialnega koščka vaše duše. Le verjeti je treba in uresniči se! Verjeti tako močno, da živiš v prepričanju, da si že doživel. Déjà vu! Beograd ali Vegas, ne biti ali biti?

pripravil Robert Suša