ORLANDO JULIUS WITH THE HELIOCENTRICS: Jaiyede Afro

Strut, 2014

Britanska čezžanrska zasedba The Heliocentrics je poleg avtorskih del znana po samosvojih sodelovanjih z legendami svetovne etno ali jazz godbe, s katerimi je posnela kopico kritiško hvaljenih plošč. Pri nas je najbrž najbolj odmevalo njeno sodelovanje z »očetom« etiopskega jazza Mulatujem Astatkejem, poleg njega pa so se preizkusili še v skupnem muziciranju z Lloydom Millerjem. Letos so podvoili število takih sodelovanj, saj so povili kar dva tovrstna albuma, »The Last Transmission« s kultnim filmarjem, pesnikom in glasbenikom Melvinom Van Peeblesom ter »Jaiyede Afro« z nigerijsko legendo Orlandom Juliusom, ki ga v današnji oddaji jemljemo pod drobnogled.

Orlando Julius sodi med ključne osebnosti nigerijske in afriške ter tudi svetovne godbe v najširšem pomenu besede. Bil je odločilen pri združevanju ameriškega funka in drugih popularnih žanrov z afriškimi tradicionalnimi idiomi. Na zahodu, ki ga je spoznal že v 60. letih, ko je objavil album »Super Afro Soul«, velja za kultnega in vplivnega avtorja, saj je v 70. letih kar nekaj časa deloval v Združenih državah Amerike, kjer je pod imenom O.J. Ekemode med drugim sodeloval z velikani, kot sta Louis Armstrong in Hugh Masekela. O njegovem pomenu za razvoj afriške glasbe, natančneje afrobeata, dovolj zgovorno priča podatek, da je v njegovi zasedbi The Modern Aces trobento igral sam veliki Fela Kuti, ki je po odhodu iz te zasedbe ustanovil svojo prvi bend Koola Lobitos. 

H kultu afriškega saksofonista je nemalo prispevalo dejstvo, da je objavil le peščico albumov, ki so, mimogrede, danes v izvirnih vinilnih različicah vredni celo premoženje, a njegovi oboževalci so doslej krepko obžalovali dejstvo, da ni posnel in objavil več glasbe, saj se je vedelo za obstoj kopice njegovih skladb, ki jih je izvajal na koncertih, a niso bile nikoli posnete. Album s Heliocentrics popravlja tudi to pomanjkljivost, saj je na njem ob znanih komadih v novih preoblekah in novih skladbah kar nekaj starih Juliusovih komadov, ki so sedaj prvič na voljo. Kot »piko na i« pa so muzičisti na album uvrstili tudi predelavo komada Jamesa Browna »In The Middle«, ki so ga pogosto igrali na koncertih.

Dejstvo, da bend Heliocentrics krmari bobnar Malcolm Catto, je pisano na kožo razgibanim Juliusovim komadom, ki kar kličejo po poliritmični in razgibani spremljavi. Prizemljena, bazična Juliusova igra, ki kar sili k udeležbi poslušalca, bodisi s pritrdilnim enakomernim kimanjem z glavo bodisi pa kar s plesom, se je imenitno zlila z večslojno, z elektroniko in šumi nastlano večžanrsko godbo Heliocentrics. Britanski bend je preproste in neposredne, repetitivne saksofonske rife odel v omamne plavajoče pejzaže z nemajhnim navezovanjem na »vesoljsko« psihadelijo. Heliocentrics se namreč krepko naslanjajo na zapuščino Sun Raja in njegovo idejo o vesoljski mešanici raznovrstnih godb, v kateri imajo pri Heliocentrics ob številnih žanrih od jazza prek funka do eletronike enakopravno mesto različne tradicionalne godbe.

Album »Jaiyede Afro« je tudi zato osupljiva in izvrstno odigrana ter sproducirana mešanica tradicionalnega in modernega ali kar postmodernega, starih ritmov in melodij ter novega zvoka in sodobnega obravnavanja le-tega. Nekateri komadi zvenijo – tudi zaradi spremljevalnih vokalov v slogu klica in odgovora – kot bi jih odigral kak star afriški bend iz 70. let, saj je bend v teh skladbah dosegel zapeljiv retro zvok. Taka sta denimo naslovni komad in »Omo Oba Blues«, drugod pa komade pelje svojevrstna omamna cinematičnost, odlikuje pa jih gosta tekstura, znotraj katere glasbeniki počasi ustvarjajo občutek psihedeličnosti, ki pa nikoli ne zaide v megleno atmosferičnost, ki bi bila sama sebi namen, pač pa komadi ohranjajo fluidnost, neposrednost in udarnost afro-groova.

Tale album je šolski primer enakopravnega združevanja stare afriške in nove zahodnjaške glasbe, ki bo nedvomno pomenil težko dosegljiv vzor podobnim prihodnjim avanturam. Tistim domačim glasbenikom, ki snujejo kako podobno španovijo, naj prišepnemo, da bomo tole radoživo mešanico lahko preizkusili tudi v živo, in sicer februarja 2015, ko bo druščina v okviru cikla Sogodbe nastopila v Kinu Šiška. Še pred koncertom pa je treba kajpak večkrat opraviti vaje v poslušanju, ki se, razen če si niste albuma omislili že prej, začenjajo prav zdaj ...