samozaložba, 2021

Pavel Panon Raščan in Val Fürst sta PTČ. Mlada ljubljanska naveza, ki ustvarja alternativni hip hop s primesmi trapa in elektronske glasbe, pri čemer poskušata člana ustvariti samosvoj zabaven stil, ki ga na domači sceni nismo toliko vajeni, in ob tem postaviti v svoji glasbi kontrast neki preresni drži glasbenikov, ki svojo glasbo postavljajo na piedestal domače scene. Poleg skupnega dela sta člana aktivna tudi samostojno, pri čemer je Val v preteklosti pomagal pri produkciji šišenskega kolektiva Dravle Records, Pavel pa nastopal kot soloizvajalec z glasbo, ki je slogovno podobna albumu Neki tko vsak dan, skupaj pa sta se predstavila tudi na Afterpartyju Radia Študent.

Produkcija na albumu Neki tko vsak dan ima neobičajen zvok, saj se izmika ustaljenim okvirom, ki navadno definirajo rap instrumentale. Namesto klasičnih boom bap ali pa trap ritmov lahko slišimo na plati eklektično kombinacijo različnih tolkalnih zvokov in izvenzemeljskih sintov. Včasih se zazdi ta izbira zvokov kot nek kolaž, kar še dodatno poudari mladostno energijo, ki je prisotna na plati, in ustvari primerno podlago za Vala in Pavla, ki se zdita podobno odštekana, da skupaj z glasbo tvorita koherentno celoto. Na domači sceni težko zares najdemo nekaj podobnega njunemu zvoku, čeprav sama zase pravita, da je njun največji navdih skupina Matter, ki sta ji podobna še najbolj v pisanju besedil, saj imajo nek podoben poetični naboj.

Kvaliteta albuma ni na nivoju profesionalnega izdelka, saj sta PTČ večino materiala posnela doma, zato pa pridejo v ospredje besedila, ki nas zaradi uporabe veliko skrivnostnih primerjav in metafor, vsake toliko podkrepljenih z autotuneom, kot že omenjeno, občasno spomnijo na Dachota in Tunjo iz skupine Matter. Besedila pritegnejo pozornost, saj nam dajo pogosto misliti o pomenu izrečenega, ob tem pa uspejo ustvariti neko spevnost. Že po prvem poslušanju plate si bomo v glavi prepevali eno od skladb, katerih teme so dovolj raznovrstne, da ostanejo zanimive, naj bo to refren o poletju v Piranu, hedonističnem igranju rulete, kjer damo vse na “črno”, ali pa razmislek o času, ki bi ga ljudje včasih najraje kar kupili.

Album Neki tko vsak dan z 9 štikelci, ki so vsi razen zadnjega krajši od treh minut, se začne bliskovito s Papagajem in gostovanjem Young Prešerna, ki s svojim globokim glasom doda skrivnostno noto energični skladbi. Drugi komad Sexx je eden boljših na plati, saj ima lepo zastavljen dramski lok. Na Čigumiju se dvojici znova pridruži Vazz, ki v uvodu ustvari evforično in temačno vzdušje, ki ga nato dopolnjujejo divja tolkala ter Panonovi vokali. Četrti in šesti štikelc Sončni Kralji ter Črno sta zaradi močne uporabe autotunea in značilne ritem sekcije še najbolj podobna trapu. Predzadnji komad 500 Slik prikaže dobro vokalno izmenjavo med duom, saj je Valov verz lepo umeščen med refren, ki ga v uvodu in zaključku odpoje Pavel. Na komadu Čs se jima pridruži bežigrajski rimoklepač Ezra, ki ploščo s svojim jebivetrskim slogom sam pripelje do konca. 

Album Neki tko vsak dan je kratek, a je na njem prisotna mladostna energija, ki naredi na poslušalca dovolj pester vtis, da po devetih komadih ne potrebuje dodatnih skladb. Lahko se zgodi, da bo ta infantilnost odvrnila kakšnega poslušalca, ki bi raje poslušal nek zrelejši in bolj fokusiran izdelek, a kot sta fanta v intervjuju povedala tudi sama, nameravata v prihodnosti še dodatno izpopolniti svoj zvok.