Samozaložba, 2016

Zapuščina rock glasbe in vseh njenih derivatov s prostora naše bivše skupne države je nedvomno prava zakladnica. Hard in progresivne rock oscilacije 60. in 70. let je nasledilo burno punkersko obdobje in izredno plodovita novovalovska scena. Eno od pomembnih rock'n'roll mest so definitivno Vinkovci, od koder izhajajo legendarne Majke, kultna punk osebnost Satan Panonoski, pa tudi skladatelj hrvaške himne Josip Runjanin. Tokrat pa v Tolpi bumov predstavljamo nekoliko mlajšo vinkovško zasedbo. Punčke so v deseto leto delovanja vkorakale s svojim drugim dolgometražcem Ništa nije kako se čini, izdanim v samozaložbi letošnjega marca.

Od izdaje prvenca Sunčano s povremenom na oblakom  so minila tri leta in če je bil ta album odraz neukrotljive in brezbrižne mladostniške energije, je sedaj zgodba popolnoma drugačna. Punčke odraščajo v dekleta in zdi se, kot da so jih doletele vse tegobe odraščajočega človeka – »kruta« resnica o sivi realnosti vsakdana, občutek razočaranja nad svetom, pa  tudi nekakšna kljubovalnost čedalje bolj brezčutni družbi. No, vsaj tako namiguje že naslov Ništa nije kako se čini, ki albumu takoj nadene resnejšo podobo. Deset skladb nam ponudi dobre pol ure poslušanja. Razgiban inštrumentalni uvod se lepo prelije v skladbo Tako je bolje, v kateri nas takoj zajamejo pogoltne molovske kitare, našpičene bas linije in zamolkli bobnarski udarci. Tudi lirična plat albuma poskuša tematsko sovpadati z inštrumentalnim delom in atmosfero še dodatno potemniti, a so besedila preveč preprosta in jim primanjkuje nekaj več poetičnega naboja, da bi poslušalcu pustila kak globlji vtis. Kljub temu pa album proti prvencu deluje bolj koherentno, zrelo in uigrano, a spričo manjših žanrskih odstopanj tudi bolj predvidljivo in konvencionalno.

V drugi polovici albuma se Punčke popolnoma umirijo. Napadu dvojne bas boben pedalke v skladbi Još jedan dan sledi umirjena balada Jasna, poklon Nirvanini Something in the Way. Udarno in mračno ozračje s prve polovice albuma zamenjata vedrejša atmosfera in veliko mirnejši tok skladb. S tem album pridobi na senzibilnosti, izgubi pa na energiji, in poslušalčeva pozornost lahko začne strmo upadati. Do močnejšega izraza pa v mehkejših trenutkih albuma pridejo vokali in gostujoči glasbeniki, ki jih je na albumu kar nekaj, med drugim tudi čelistka Dora Kramar v komadu Protiv nas.

Ništa nije kako se čini odlikuje dobra uigranost Punčk. Res ni najbolj izviren, je pa kljub temu povsem soliden izdelek. Od bendov običajno ne pričakujemo drastičnih, shizofrenih sprememb v glasbi ali načinu izvajanja le-te, temveč zgolj to, da se znajo izpostaviti v današnji poplavi glasb, izstopiti iz vrste in narediti korak naprej.