XL Recordings, 2016

Težko pričakovani LP9 je končno tu! Presenečeni? Najbrž ne: če smo letos že prejeli nove izdelke s strani PJ Harvey, Massive Attack, Weezer, Tindersticks in Tortoise, zakaj torej ne tudi novih Radiohead? Pa tudi sicer se je že dovolj dolgo šušljalo, da se nekaj dogaja. Špekulacije so denimo podžigale nove pesmi, ki so se pojavljale v živo. Thom Yorke je decembra na solo nastopu predstavil dotlej neslišani pesmi Desert Island Disc in Silent Spring, ki sta se obe, slednja pod imenom The Numbers, uvrstili na A Moon Shaped Pool. Nekatere pesmi s plošče imajo daljšo zgodovino – Present Tense šteje 8 let, Burn The Witch še enkrat toliko, medtem ko je bila pesem True Love Waits prvič slišana že leta 1995!

Čeprav se je nov material pojavljal na njihovih živih koncertih, so Radiohead studijsko tišino od singlov The Daily Mail in Staircase prekinili šele zadnji božič s pesmijo Spectre. In potem ko je zasedba v začetku maja skrivnostno izginila s spleta, se je že naslednji dan nazadnje le pojavil prvi singel s prihajajočega LPja Burn the Witch. S povzemanjem tematike filma The Wicker Man komad nosi družbenokritično sporočilo, s hitrim tempom, nervoznim vzdušjem in elektronskim brnenjem pa se je takrat zazdelo, da napoveduje novi album v stilu predhodnika The King Of Limbs.

Dejansko pa je novo ploščo bolje ponazoril šele drugi singel Daydreaming. Ta je s svojim otožnim vzdušjem in minimalistično klavirsko melodijo napovedal mehkejši zvok, ki je prisoten na celotni A Moon Shaped Pool. Če lahko vsako izdajo Radiohead grobo umestimo nekam med kitarske rockovske zvočnosti s plat The Bends in OK Computer ali med elektronske zvočne krajine s Kid A, imamo prav tokrat s tem največ težav. Na A Moon Shaped Pool so namreč v ospredju orkestralne, ambientalne in pogosto akustične melodije, kar je za zasedbo nekaj novega.

Čeprav gre za opazno spremembo, ta za fane Radiohead najbrž ni preveliko presenečenje. Praksa stalnega spreminjanja in preizkušanja novih zvočnih aspektov je za zasedbo namreč povsem značilna. Je njena razpoznavna lastnost in eden od razlogov za njeno zanimivost in aktualnost tudi po devetih albumih. Če nova glasba najbrž ne bo prevelik zalogaj za stare fane, pa zaradi svoje netipičnosti morda ni najbolj primerna za poslušalce, ki Radiohead šele spoznavajo.

Melanholični okvir, ki ga postavi glasba, dosledno izpeljujejo tudi besedila. Še več, njihova tematika se zdi za ploščo tako pomembna, da je morda prav ta odgovorna za njeno čemerno vzdušje. A Moon Shaped Pool je osebna in intimna izpoved Thoma Yorka. Izpoved o izgubljeni ljubezni in posledični osamljenosti. V besedilih Thom podoživlja hlad in praznino, ki ju čuti v odnosu, in izraža stalno željo po novem začetku. Kakor hitro pa se nameni to željo udejanjiti, ga čustva potegnejo nazaj v navidezno udobje propadajočega razmerja. Bistvo plošče tiči prav v tej razdvojenosti, katere nevzdržnost avtor ponazori z željo po zatiskanju ušes, torej ostati srečen vsaj v svoji nevednosti.

Vendar se Thom s tematiko na plošči ukvarja zelo sporadično – če se na neki točki zdi, da je svoje težave premagal, se lahko na naslednji točki spet znajde na njihovem začetku. Včasih avtorjev tok misli prekine kakšen neumesten komad. Ali diskontinuiteta kaže na nedosledno obravnavanje tematike ali le še nadalje izraža protagonistovo neodločnost? Presoja je prepuščena vsakemu posameznemu poslušalcu.

Zgodba se na nek način razplete na koncu albuma s komadom True Love Waits. Ta pokaže Thomovo dokončno nezmožnost preseči svoje strahove in začneti znova. Za vsako ceno, a brez uspeha želi rešiti na propad obsojeni odnos, četudi mora v procesu žrtvovati lastno identiteto. ¨Pravo ljubezen¨ začenja videti v trenutnih ali kratkotrajnih spravah in uspehih, in ne v dolgoročnosti ali stabilnosti.

Čeprav njegova zgodba ne pride do pozitivnega epiloga, tega ne moremo reči za sam album. Z njim Radiohead v veliki meri zanemarijo svojo rockovsko tradicijo in ustvarijo mirnejši ambient. Če je novi zvok netipičen celo za stalno razvijajoče se Radiohead, ima zato A Moon Shaped Pool veliko mero lastne identitete, ki pa v polni meri pride do izraza šele po večkratnem poslušanju.