Other People, 2022

Danes na piedestal postavljamo ploščo Patience Of A Traitor, ki jo je pripravil duo Saint Abdullah skupaj z irskim elektronskim posebnežem Ianom McDonnellom oziroma Eomacom. Plošča je izšla konec septembra v katalogu založbe Other People, ki pod taktirko njujorškega wunderkinda Nicolása Jaara ponuja raznovrstne izlete po zvočnih krajinah eksperimentalne in abstraktne elektronike.

Saint Abdullah je elektroakustični duo v Iranu rojenih, v Kanadi vzgojenih in New Yorku skaljenih bratov Mohammada in Mehdija Mehrabanija-Yeganeha. Glasbenika sta odraščala v konservativni muslimanski družini in v stik z glasbo primarno prihajala prek šiitskega muslimanskega obredja, glasbeno pot pa pred leti začela z namenom medkulturnega izmenjevanja, nezadovoljna s slabšalnim odnosom do islamske vere in njenih pripadnikov, pogostim na Zahodu. Njun glasbeni izraz temelji na kolažih zvočnih posnetkov, obogatenih z elektroakustičnimi sekvencami, ki jih sinkretistično spajata v skladno celoto. Za obravnavani plošček sta Saint Abdullah združila moči s prekaljenim irskim producentom Ianom McDonnellom oziroma Eomacom, polovico dvojca Lakker. Ta je znan po svoji zvočni atipičnosti in žanrski pretočnosti, v kateri združuje različne glasbene vplive, tudi islamske, v inovativne tehnoidne in bassovske hibride.

V vizualno ospredje albuma je simbolno postavljena podoba zapuščenega hamama, tradicionalnega perzijskega kopališča. Ta so nekoč igrala pomembno vlogo pri druženju in grajenju skupnosti, celo kulturni izmenjavi, saj izhajajo iz starogrške oziroma rimske kulture. V zadnjih desetletjih so bili številni tovrstni objekti prepuščeni propadanju oziroma preobraženi za druge namene. Ustvarjalci se na plošči zvočno lotijo obujanja izročila hamamov, s čimer jih materializirajo v glasbo, ki postane medij spajanja kultur Vzhoda in Zahoda. Prisluhnemo lahko številnim namigom, ki bolj kot nostalgično obujanje spominov podajajo zvočni zajem fizičnega propadanja. Tako je vzdušje precej melanholično in surovo, mestoma pa ga presekajo utrinki nostalgije in spominov iz daljne preteklosti, kot denimo v komadu Bareekullah Picnic.

Album je zelo razgiban in raziskovalno usmerjen. Spogleduje se z nojzom, dubom, bassom, kontemplativnimi sint melanholijami, ki spominjajo na glasbo Tima Heckerja, ne manjka pa niti kakšen sample jazza. Pomembno vlogo v celoti albuma igrata dva elementa. Prvi je distorzija, pri kateri do izraza pride McDonnellov distinktivni žmohtni odtis, na primer v naslovnem komadu Patience Of A Traitor in skladbi Such Gardens There Are. Drugi element so raznoliki terenski posnetki iz Irana, vse od verskih pridig, vzklikanja množic, petja pa do osebnih izpovedi in ječanja. Zdi se, da nas album s posnetki vodi skozi pomembne dogodke novejše zgodovine Irana in da se zgodba tako odvija tudi na tej ravni. Žal pa se poslušalcu, ki ne govori oziroma ne razume farsija, to izmuzne, zato vsaj na videz obide pereče problematike Irana, pri čemer pa pomenska plat albuma nekoliko zvodeni.

Tovrstna prikritost sicer ni bila značilna za pretekle izdaje dvojca Saint Abdullah, ki je tematike iranske realnosti s pomenljivejšimi naslovi komadov in mestoma tudi angleškimi teksti bolj približal tudi zahodni publiki. Mogoče je to posledica pazljivega pozicioniranja v trenutno zelo razgretem iranskem političnem prostoru. Poslušalec tako pomene išče sam z domišljijskim povezovanjem zvočnih fragmentov, a tudi takšna, pomensko abstrahirana različica albuma je zaradi bogate zvočne krajine zanimiva izkušnja, vredna poslušanja.