Fader, 2016

Še dobro se spomnim, ko smo leta 1999 na Radio Študent prejeli malo ploščo DJ Krusta 'Coded Language', komad z udarnim lomljenim ritmom, nad katerim je suveren glas Saula Williamsa gostobesedno, z rastočo punktuacijo in ritmom nizal angažiran govor. Po eni strani je šlo za angažirano poezijo, ki je bila hkrati močno ukoreninjena v urbani tradiciji hiphopa, vnesena v tedaj trendovski ritmični pulz breakbeata, a sloneča na zgodovini Afroameričanov ter razpeta med sodobnostjo in preteklostjo. Williamsov glas izhaja iz sodobne urbane tradicije slam poezije, povezane s tradicijo hiphopa, a se vedno v navezi z glasbo angažirano in jezikovno prefinjeno vpenja v tradicijo popularne kulture, popularne glasbe, masovnega potrošništva, zgodovino revolta in boja za osnovne človekove pravice, v sfero tehnologije in medijev ter aktualne politike. Skozi pet dolgometražnih plošč in številna sodelovanja v glasbi odzvanjata raznolikost in referenčnost, raznorodni žanri, zveni, ritmi in šumi, ki podčrtujejo njegove poeme. Glasba je hrup, ritem je hrup, žanrski okvir je hrup, klasični godalni kvartet je hrup, jazz je hrup, afriška glasba je hrup, rock'n'roll je hrup. Williams na ta način v svoji glasbi rehabilitira zgodnji klic Public Enemy: 'Bring The Noise', kjer mu glasbeni okvir služi kot urbani šum, pa četudi je denimo vzet iz afriške tradicije. Po drugi strani obuja in revitalizira zven in sporočilnost zgodnjih The Last Poets. Naša realnost je digitalna, vpeta in prežeta s pop kulturo, globalna vas, v kateri je lokalno globalno, in obratno, naše identitete na videz vseobsežne.

Na novi plošči svojega junaka razpenja v dialektično razmerje 'MartyrLoserKing', torej 'mučenik- poraženec-kralj', v govorico in zven, ki ves čas premeščata sodobnost in preteklost, pa čeprav je ta vpeta v širši okvir digitalne realnosti, v sfero hekinga kot potencialnega šuma v toku informacij, ki lahko razburka in spremeni našo realnost. 

To je semplana dialektika, dialektika premeščanja in pršenja, moč in nemoč sodobnega aktivizma. Verjetno se Saul Williams sam prav dobro zaveda, da je ravno digitalna sfera sfera tistega šuma, ki razprši naše identitete, ponuja inflacijo relativnosti mnenj in površinske družbeno-kritične angažmaje, da je ta sfera v marsičem odgovorna za stanje 'down for some ignorance', a ga kljub temu prežema zasvojljivi optimizem, ki bi mu sodobni cinik bržkone nadel oznako naivnosti. A heker ni zgolj aktivist, ki mu je tipkovnica 'ubojito oružje', ni zgolj vpet v linijo Anonymous-Wikileaks - arabska pomlad in socialnih omrežij, temveč je po Williamsu tudi umetnik, vpet v alkimijo umetnosti in skozi glasbeno formo dvanajstih pesmi vpet v politiko frekvenc, zvenov, ritmov, šumov, plesa, sluha, nagovora, metaforike in sloganstva. 'I Am a Hacker in Your Hard Drive' poje v udarni, s tribalnim ritmom podprti skladbi 'Burundi' ob spremljevalnih vokalih Emily Kokal iz benda Warpaint. Heker torej, ki nam skuša premeščati podatke v prevladujoč modus množičnega konformizma. To je udarna muzika, mestoma plesna, s pronicljivo intelektualno in umetniško ostjo in trdnim in ostrim angažmajem, ki veje tako iz glasu kot zvena. Skupaj s producentom Jasonom Warfieldom je Williams ponovno ustvaril žanrski kalejdoskop, skozi katerega premešča žanre kot podatke, kot data v binarnem svetu ničel in enic od trip hopa, industrijskega hrupa, indie rocka, punka do različnih odmevov pop glasbe in raznoterih ljudskih glasbenih tradicij. 

Plošča je nastajala v Senegalu, Parizu, na Haitiju, v New Orleansu in New Yorku in te geografske točke lepo orišejo duh, ki veje z nje. Glavni junak je heker iz Burundija, umeščen torej v periferijo, kamor se ne nazadnje umešča tudi Williams - na periferijo hiphopa, a obenem v integralen del njegovega svetovnega kontinuuma. Burundi je nevralgična točka, odlična metafora, ki ponazarja odnos periferno-globalno v sferi digitalnega in njen potencial, obenem pa za njim šumi zastrto dejstvo, da je Črna celina obenem za Zahod veliko in poceni smetišče za ves hardware, ki podpira potencialno revolucionaren software. 

Čeprav se Williamsov angažma na površini zdi preveč optimističen in premalo kritičen, vpet na os utopija-distopija, ga kritičen premislek ves čas podčrtuje in veje iz njega tudi preko glasbe. Projekt je multimedijski, s spletno stranjo, videi, manifesti, hekerskimi slovarji, torej razpršen v sodobni večmedijskosti popularne kulture. A čeprav Williams iz nje temeljno izhaja in se vanjo vpenja, je v njegovi govorici nekaj raskavega, starega, arhaičnega. Ta element najbolj izpostavi pesem 'The Noise Came From Here', bazirana na preprostem ritmu in napevu, ki nam ves čas pravi: 'you never touch my love'. V času brezplemenskosti obstaja temeljno, raskavo jedro, nekaj tistega starega, ljudskega, trdnega kot potencialen temelj za izgradnjo identitet, ki jih izgubljamo. Ta občutek preveva celotno ploščo. Navkljub sodobni zvočni podobi v njenem podtalju preko ritmov in napevov tli nekaj ljudskega, starodavnega, če hočete naivno prvinskega, ki zvočno spregovarja skozi optiko 'ancient to the future'. Hkrati pa je Williams vse preveč prizemljen, vpet v mesenost vsakdana, da bi ga lahko uvrstili v polje afrofuturizma. Williams svojo govorico na križpotju deklamiranja, govorjene besede in napevov ter petja premeteno vpne med pesniško metaforiko in aktivistični sloganizem in s tem pušča odprt pomenski prostor svoje lirike. In čeprav je v njej izhodišče boj za civilne pravice Afroameričanov, razpet od začetka pa do Fergussona in današnjega gibanja BlackLivesMatter, je Williamsov heker širši, sodobnik vseh nas. In takšna je tudi godba. Skoznjo je ta sposoben dvigniti svoj glas kot 'All Coltrane Solos At Once', s skladbo, ki je metafora za silovitost spiritualne prenove. Kot podobo Williams uporablja iztegnjen sredinec, 'fuck you!', ki pa ni zgolj poza, sodobna urbana ikonografija impotentnosti revolta, temveč klic, znak, simbol, ki v taisti skladbi pravi 'Fuck You Understand Me!' 

Plošča 'MartyrLoserKing' je ena bolj silovitih plošč v zadnjih letih, plošča, ki presega zgolj okvir hiphopa. Njeno najbolj udarno sporočilo veje iz same godbe, ki je zmes popularne kulture. To Williams vidi ne kot sredstvo družbene evtanazije, temveč jo uporablja kot subverziven element, kot glas obstrancev za spodkopavanje družbenih avtoritet. Glas Saula Williamsa bo letos nastopil na festivalu Druga godba in udeležba na njem je obvezna.