Secret Nudist Friends: I Don't Like It!

goodhowareyou records, 2023

Zvezna država Filadelfija ima posebno DIY lokalno glasbeno sceno, na kateri je med drugim vzniknila tudi zasedba, ki jo predstavljamo v Tolpi bumov – Secret Nudist Friends. Bend je prve izdaje ponudil leta 2014 in se še danes v svoji štiriglavi postavi vpleta v filadelfijsko glasbeno skupnost. Ta naj bi s svojo močno podporo omogočila sploh obstoj benda, ki tudi sam gradi na lokalni sceni. Zasedba je denimo pomagala soustanoviti založbo goodhowareyou records, ki združuje filadelfijske glasbenike, povezuje pa jih naredi sam scena, občutek skupnosti in znatna LGBTQ prisotnost. Tako filadelfijske odre poleg Secret Nudist Friends pestrijo še denimo bendi Kelsey Cork and the Swigs, puppy angst in Honeytiger.

Medtem ko so se pretekle izdaje benda Secret Nudist Friends gibale v žanrsko bolj zamejeni glasbi, denimo prva EP-ja Business For Me in Susan čisto zadovoljivo opredeli garažni rock, pa novega dolgometražca I Don't Like It ni tako enostavno opredeliti. Secret Nudist Friends so si namreč z novo izdajo privoščili dobro mero žanrske svobode. Gibljejo se v art rocku, panku, popu, kdaj v otožnejših melodijah, drugič pa v z elektronskimi elementi podkrepljenih plesnih bitih. Ob tem se tudi vokali ponašajo kot močno distinktiven element v primerjavi s preteklimi izdajami. Če so bili prej vokali poglavitno moški in čistejši, so tokrat mešani – vsi člani posodijo svoj glas, ki tokrat deluje dosti bolj distorziran. Značilna je visoka vokalna dinamičnost, ki jo opredeljujejo različne, tudi bolj teatralne izpeljave, intonacije, poudarki in dodelana večplastnost. 

Kot nakaže že uvodni komad Swing, plato opredeljujejo ponavljajoči se kitarski rifi, veliko inštrumentalnih prehodov, ki zasučejo že tok komadov samih, vseskozi pa glasbeniki hkrati ohranjajo melodije, ki gredo hitro v uho. Spremljajoča besedila so večinoma maloverzna in v komadih samih ponavljajoča. Napisana so preprosto z enostavnimi rimami, s čimer naredijo album zelo poslušljiv in igriv. Čeprav smo ob pozornem poslušanju hitro navdušeni nad izstopajočo zvočno dinamičnostjo, so ravno ponavljajoče melodije in preprosta besedila tisto, s čimer daje plata pravzaprav vtis nič kaj presežne glasbe. Kar sicer razblini vtis zvočne povprečnosti, so neredki prehodi v psihedelične kitarske solaže, s katerimi še posebej navduši dobrih sedem in pol minut dolg komad Mirror.

Bendov pogosto omenjani neglasbeni kvalifikator je beseda queer, kar se dobro odslika na plati, saj se ta med drugim dotakne tudi spolne disforije in telesne dismorfije. V igrivo, včasih skoraj k plesu spodbujajočo muziko zasedbe Secret Nudist Friends je pravzaprav odeta kopica duševnih stisk. Specifično se dotaknejo denimo še depresije, tesnobe in mejne osebnostne motnje. Vseskozi ob poslušanju plošče lahko začutimo držo negotovega posameznika, ki čuti krivico ali jezo do družbe, ker ga ta na sprejema. Zdi se, da prav melodična lahkotnost albuma igra vlogo nekakšne utehe poslušalcu. Tako mu daje preprosto dosegljivo zagotovilo, da ni sam v določenih stiskah, ki se mu zdijo še tako lastne in drugim nerazumljive ali tuje. Na plati še posebej izstopa istoimenski komad I Don't Like It, ki z zvočnimi zasuki in z govorno izpeljanim izsekom poudarja pomembnost posameznikove individualnosti in družben odnos do te individualnosti, ki je pogosto ne sprejema ter jo zavrača. Ploščo sklene komad Fishies, ki je odstopajoče melanholičen v primerjavi s celotnim tokom plate. Skozi lepo melodičnost deluje kot optimističen zaključek opevanega; kot pobuda po vztrajanju posameznika stiskam navkljub. 

Secret Nudist Friends so ponudili zelo zanimiv debitantski album, ki poslušalca pritegne s svojo dinamičnostjo, hkrati pa mu ob pozornejšemu poslušanju morda ponudi še kaj več: poistovetenje z opevanim ali dobro tolažbo. Kot celota ob zastavljeni zvočni pestrosti ohranja konsistenten tok. Kljub svoji inštrumentalni ter vokalni bogatosti pa nekateri komadi delujejo precej povprečno in ne izpadejo pretirano zanimivo. Pomislek o glasbeni vrednosti plošče podkrepijo hitro zapomnljiva besedila, ki denimo v komadu u think ur cool delujejo skoraj lenobno preprosto napisana. Na drugi strani pa prav preprostost prispeva h komponenti utehe, dostopnosti in enostavnemu poistovetenju z opevanim, s čimer uspešno prenese na poslušalca izraz verjetno kar univerzalne človeške izkušnje lastne negotovosti. Bendu je z novoizdanim LP-jem gotovo uspela zastavljena misija: poslušalcem dati vedeti, da niso sami v duševnih stiskah, ob tem pa jim ponuditi energične melodije, ki jih lahko navdajo z optimizmom.