Me Sacco Un Ojo Records, 2022

Ob koncu leta se oziramo nazaj, kaj je bilo dobrega in kaj zanimivega na težkometalni glasbeni sceni. Samozavestno bomo zatrdili, da je prvenec kanadske deathmetalske štirice Sedimentum ena boljših plošč letos in jo nekoliko primerjali s še kakšno svežo izdajo in predvsem orisali trend modernega deathmetalskega podzemlja.

Dolgometražni debi Suppuration Morphogénésiaque je izšel konec junija letos pri britanski založbi Me Sacco Un Ojo. Imeli smo dovolj časa, da smo ploščo poslušali in jo vzljubili. Za začetek bomo povzeli bendovo dosedanje delovanje, ki mu je prineslo precej pozornosti. Leta 2019 je izšel njihov prvi izdelek, Demo s štirimi skladbami starinskega, klasičnega jamskega in surovega death metala, ki s kakovostjo in občutkom za uglasbitev brezkompromisno nasilnega zvoka preseneti vsakega ljubitelja tega trenutno dominantnega podžanra. Leto pozneje so izdali dvokomadni split Horrific Manifestations s podobno mislečim ameriškim bendom Phobophilic, leta 2021 pa še split z Američani Total Isolation. Na obeh splitih slišimo surovo in umazano produkcijo, ki pa je malenkost manj učinkovita kot na demo kaseti. Vseeno pa so Sedimentum nadaljevali z odličnimi skladbami, kar jim je odprlo vrata do močnih založb, kot je Me Sacco Un Ojo, kjer smo letos končno dočakali bendov dolgometražni prvenec.

Ob prvem poslušanju opazimo, da je plošča deležna boljše produkcije. No, da ne bo pomote, še zmeraj govorimo o relativno umazani kakovosti zvoka. To je danes vsesplošen trend in v večini primerov je to tudi dobra praksa modernih bendov. Kot marsikateri bend iz tega žanra tudi Sedimentum vzpostavi ravnotežje med surovo hrupno silo in razločno zvočno sliko. Na prvencu slišimo bobne, ki so manj odmevajoči kot na demo posnetku in zato tudi bolj v ospredju. Podobno je s kitarami, ki so ključni element v zvoku tega benda, so agresivne in zamazane, rifi pa so ravno prav razločni, da lahko slišimo vse finese. Glasbeniki dinamiko ustvarijo s počasnimi pasažami, ki so manipulirane še z reverbom in dajejo zvoku ton pogube. Vokal je manipuliran zgolj minimalno, a pri tem pogrešimo več odmeva in predvsem to, da bi bil nekoliko manj izstopajoč, bolj skrit, zanimivo pa je slišati francoščino, ki dobro deluje v deathmetalski godbi.

Kar zadeva kompozicije, so Sedimentum dovolj razgibani, obenem pa niso brutalno napadalni s pretiravanjem v količini kitarskih rifov, kot smo to lahko slišali denimo na novi plošči ameriškega benda Undeath. Sedimentum kombinirajo različno dolge dele, vključijo monotone, enostavnejše dele, ki so lahko izjemno hitri ali pa zelo počasni, pri čemer jim gre skladanje komadov dobro od rok. Protiutež temu so melodični rifi ali pa solaže. Zahtevnejši poslušalci bodo mestoma morda zdolgočaseni, a tik po trenutkih enoličnosti navadno sledi drugačna faza skladbe in zato ti deli učinkujejo kot napovedovalci nečesa. Največje zadovoljstvo Sedimentum poslušalcem ponudijo, ko intenzivnost povečajo do vrhunca. Pri tem imamo v mislih zverinske blast beate, ko si bend vzame čas, da rušilno silo dodatno razvleče. Eden močnih adutov benda so tudi redki, a gruvaški rifi, ki spomnijo na dansko zasedbo Undergang, in death doom pasaže, predvsem kadar ena od kitar vleče linije, manipulirane z reverbom.

Sedimentum ne odkrivajo nič novega. Vse našteto je pravzaprav del modernih standardov, in bendov, ki vztrajajo pri podobni filozofiji, je še zmeraj preveč. Vendarle pa drži dejstvo, da so Kanadčani odkrili pravo ravnotežje med učinkovitostjo in tudi zabavnejšim duhom njihove glasbe. Bend odkljuka vse elemente, ki jih želimo slišati v tem žanru, in tudi zato poseže po visokem mestu na lestvici letošnjih metalskih albumov. Slišimo brutalne in dolge blast beate, počasne death doom odseke z odlično atmosfero, vmesno razgibano žaganje tudi, produkcija je surova in agresivna, lepo pa ji pristoji še groteskna grafična podoba.

Sedimentum ne postrežejo s fine diningom, temveč z obilno porcijo dunajskega zrezka in pomfrija. Po poslušanju njihovega prvenca Suppuration Morphogénésiaque smo namreč siti, mastni okoli ust in zadovoljni.