Taiga: Murmurations
Interstellar Records, 2024
Izpod šepetajočih kamnov, od vlažnih obrisov iglavcev, odmevnih kapljic in hreščeče zaledenele podlage, predvsem pa izpod prstov dveh dejavnih improvizatorjev, Sare Zlanabitnig in Jake Bergerja, prihaja nova glasba, obeležena na albumu Murmurations, ki je prvi plod sodelovanja med glasbenikoma. Sara Zlanabitnig živi na Dunaju in se kot kulturna delavka in glasbenica posveča prostoimprovizirani, eksperimentalni in elektronski glasbi. Jaka Berger, ki ga med drugim poznamo tudi kot sodelavca Radia Študent, pa se kot vsestranski glasbenik na slovenski sceni udejstvuje v najrazličnejših projektih med tokovi svobodne improvizacije, nojza, elektronske in elektroakustične glasbe, jazza in tako naprej. Prav poznavanje te pokrajine ga je spodbudilo k zamisli o sodelovanju s Saro, saj bi po njegovo na slovenski improvizatorski sceni lahko večkrat slišali zvok flavte. Tako sta med poletjem 2023 posnela sklop improvizacij, ki sta se jih lotila brez vnaprejšnjih določitev. Igranje jima je že ob začetku razprlo zvočni prostor, v katerega nas vabita s tem albumom. To je zanimivo zaradi občutka, ki ga dobimo ob poslušanju in ki namiguje na sledenje zelo izčiščeni izbrani zvočnosti, za katero pa se izkaže, da se je porodila iz ustvarjanja samega.
Kako prikladno je poimenovan projekt in naslovljen ta album, ki brez kakršnekoli pretencioznosti ponuja to, kar z ošvrkom naslovnice tudi zaslutimo. Pravzaprav pa nam ponudi še veliko več od pričakovanega. S potopitvijo v zimsko krajino preko poslušanja odkrivamo z mirom prepojene očarljive teksture, ki jih Berger in Zlanabitnig oblikujeta predvsem s poigravanjem z medsebojnimi odzivi flavte in prepariranega bobna oziroma z zvoki povratne zanke. S plastenimi izpihi, bobnečim brbotanjem in prijetno žametno, dronečo hrapavostjo te zvočne strukture spregovorijo o zimi in globokem spancu, v katerega se zazibljejo bitja v tem času. O hibernaciji ali pa zgolj daljšem počitku, v katerem si lahko naberemo moči. Drevesce, odeto v meglico, ki kljubuje mrazu na naslovnici plošče Murmurations, postane simbol spokojnosti in počitka. Počitka, ki si ga številni ljudje v zimskih mesecih ne morejo ali pa niti ne želijo privoščiti.
Poskakovanje med globokim spanjem in rahlim dremanjem pa se pojavi tudi med nizom improvizacij, ki sta jih pripravila Taiga. V album nas vpelje komad Bloom, lepa stvaritev s počasnim odvijanjem, ob kateri mislimo na razcvet – tisti razcvet, ki se zgane s pomladnim soncem, in tisti, ki ga požene mraz in ki razbohoti ledene kristale. Uvertura predstavi tudi harmonično zvočno podobo, ki zaznamuje celotno ploščo. Sledi Drops z bolj tempiranim razvojem in intenzivnejšimi oglašanji flavte. Tu so vseh devet minut izraziti tudi izmuzljivi zvokci ASMR kvalitete, ki se dražeče pojavljajo in zamirajo, vsake toliko zahreščijo ter požgečkajo. Naslednja v zaporedju skladb na albumu je Fog s precej visokimi frekvencami in obujajočo skrivnostnostjo, skozi katero pa lahko razberemo prizadevanje Zlanabitnig, da se posveča igri lovljenja nenavadno zvenečih intervalov. Poskočneje se začne skladba Whirlpools, v kateri se zgostijo prekinjajoči se odmevi pihala in živahno ritmiziranje, ki obuja nepredvidljivost vode v tekočem agregatnem stanju. Takoj zatem pa pride Frost, v kateri tudi voda počasi zamrzuje. Žuborenje zaustavlja pridušen zven. Poslušanje plošče, ob kateri se okrog nas takó intenzivno napleta ambient gozda pozimi, da lahko že skorajda vdihnemo hladen zrak, vsake toliko predramijo le zvoki vdihov flavtistke, ki nas opomnijo, da poslušamo živo glasbo, ki jo snujeta dve človeški bitji. Zadnja na seznamu je najkrajša improvizacija, naslovljena Sleeping Tree, v kateri sledimo melodiji flavte ali pa drevesa, ki sanjavo prišepne, kako se mu godi, nakar zadrema dalje in se potopi v tihoto, ki je prav tako pomemben element tega albuma.
Ime, ki si ga je dvojec nadel za svoje ustvarjanje, je skladno s širnimi zemeljskimi področji, v katerih vladajo iglasti gozdovi in hladnejše temperature in kjer okolje določa tudi poseben način življenja. Nekatera tam živeča ljudstva so občudovana zaradi posebne odnosnosti, ki jo gojijo do rastlin, živali, vode in zemlje, šamanske prakse nekaterih od njih pa so pogosto prisvojene in izkoriščane. Taiga se povsem izogneta vsakršni povezavi s kulturno apropriacijo, ki je z navdušenjem nad šamanizmom pogoltnila boben in flavto v nekakšen vrtinec z novodobniškim prizvokom. Kombinacijo teh dveh glasbil predstavljata povsem samosvoje, flavti in bobnu ter modularnemu sintetizatorju prepustita, da mrmrajo svoje pripovedi in nas presenečajo skozi šest improvizacij. Ujete v zimski čas v svoji posebnosti slavijo tisto, kar je vsenaokrog prisotno, vendar pogosto prezrto ali celo zanikano. Murmurations slavi cikličnost narave, v kateri se izmenjujejo obdobja aktivnosti in zatišja.
Dodaj komentar
Komentiraj