TARAF DE HAÏDOUKS: Of Lovers, Gamblers & Parachute Skirts

Recenzija izdelka
Taraf de Haïdouks: Of Lovers, Gamblers & Parachute Skirts
28. 2. 2015 - 19.00

Crammed Discs, 2015

 

Romunska večgeneracijska ciganska zasedba Taraf de Haïdouks je bila ob svojem zagonu na začetku 90. let prejšnjega stoletja vzorčen primer virtuoznosti in žanrske raznovrstnosti, ki se malone samodejno pripisujeta romskim glasbenikom. Je tudi zgleden primer, kako je bend iz romunske vasi Clejani, kljub temu da je svoj pohod na Zahod začinil s sodelovanji in prijateljevanjem z razvpitimi umetniki, kot sta denimo Kronos Quartet ali Johnny Depp, ohranil svojo preprostost in nepretencioznost. Če ne bi bilo tako, bi se na pričujočem albumu, s katerim praznujejo 25-letnico delovanja, gotovo drenjala znana imena iz tega in onega glasbenega kotička.

Pa ne da bi bilo z zvenečimi gosti kar koli narobe, konec koncev so Tarafi, ki smo jih pri nas prvič slišali leta 1998 na Drugi godbi, v preteklosti že snemali z gostujočimi glasbeniki. Spomnimo se le denimo izjemnega koncertnega albuma “Band of Gypsies”, na katerem so se jim pridružili muzičisti iz Bolgarije, Turčije in Makedonije, med drugim Kočani Orkestra. A novi album je, kot beremo v spremnih promocijskih besedilih, svojevrstna rekapitulacija delovanja zasedbe in prav je, da se je na njem predstavila v svoji izvirni zasedbi, torej v najbolj reprezentativni luči.

A povsem izvirna zasedba žal ne obstaja več, saj so se v preteklih letih kar štirje starejši člani Tarafov za vedno poslovili. To pa ni omajalo delovanja zasedbe, ki deluje po načelu vključevanja glasbenikov različnih generacij, katerih starost sega od rosnih 20 do častitljivih 80 let. Preminule člane so zamenjali njihovi potomci. Tako sta namesto violinistov in pevcev Nicolaeja Neacșuja in Iona Manoleja njuni vlogi prevzela sinova Tsagoi Neacșu oziroma Gheorghe Manole.

V prenovljeni zasedbi najdemo tudi Viorico Rudareaso, pevko, ki je pred davnimi leti zapela njihov prepoznaven komad “Dumbala Dumba” z istoimenske plošče. Tako navihanih komadov na tem albumu ni, kar ne pomeni, da ni podobno navitih komadov. A vendar nas bend, ki je zaslovel z nažigaškimi komadi z izjemno hitrimi, nedojemljivimi ritmi, na tem albumu bolj očara ravno z baladami in otožnimi ljubezenskimi pesmimi, torej počasnejšimi skladbami, ki terjajo bolj poglobljeno poslušanje in predajanje kompleksnim aranžmajem.

V njih namreč do izraza pridejo številni solistični inštrumenti, od melanholične in mehkobne harmonike, prek rezke in zategle violine ter razkošnih cimbal, do pastoralno razposajene frulice. Ti solistični doneski so v gosto stkanih aranžmajih ponekod skriti pod povrhnjico skrbno aranžiranih skladb in se le v prebliskih prebijejo v ospredje zvočne slike. Ravno v tej neobveznosti ali pa kar skromnosti in svojevrstni neopazni virtuoznosti se skriva največji potencial prenovljenih Tarafov.

Višek tovrstnega pretanjenega muziciranja nedvomno predstavlja najdaljša, 11-minutna skladba “Dragoste de la Clejani”, v kateri se ob zibajoči podlagi izmenjujejo zamaknjeno petje in pikri solistični izleti. Gre sicer za komad, ki ga poznamo iz njihovega starejšega repertoarja, kar je dokaz več, da se tale tolpa simpatičnih veščakov obnavlja tako od znotraj kot od zunaj … Še na mnoga leta!

 

Taraf de Haïdouks - Clejani Love Song
Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness