ugEXPLODE, God Records, 2024

Inštrumentalni glasbeni projekt The Flying Luttenbachers, ki ustvarja kompozicije mnogožanrskega prepleta in jih igra že dobrih trideset let, je idejni otrok ameriškega multiinštrumentalista, improvizatorja in glasbenega alkimista Walterja Weasla. V večdesetletnem obstoju je bend prešel mnoge spremembe tako v sestavi kot tudi v okolju ustvarjanja. Pred letom 2022 je Weaslova selitev v New York predstavljala eno teh sprememb, kjer je s projektom v obliki zasedbe ustvaril štiri dolgometražne plošče. Z izidom plošče Terror Iridescence leta 2022 je Weasel nato svoje ustvarjanje preselil v sebi domače okolje, v mesto Chicago, kjer se je samostojno lotil komponiranja in snemanja sedemnajste, najnovejše izdaje projekta The Flying Luttenbachers – Losing the War In Our Heads, ki je izšla julija letos pri Weaslovi lastni založbi ugEXPLODE in pri avstrijski založbi God Records.

Na albumu smo znova priča žanrsko težje opredeljivi godbi, ki sloni na malem morju stilskih vplivov, ki se vsi nanašajo na robnejše odvode alternativne rock glasbe. To je sprva zelo očitno v inštrumentaciji, sestavljeni iz distorziranih kitar, basa in bobnov. S to skeletno osnovo glasbil je Weasel sestavil zbirko petih skladb, ki pustijo vtis kompozicijske razdrobljenosti in hkratne premišljene sestavljenosti. Kitarski rifi se navidezno razdrobijo na posamezne fraze, iz katerih so nato sestavljene nove strukture, ki sledijo metamorfoznemu ritmu bobnov. Te spremembe se izraziteje kažejo v nekaterih komadih, ko nakažejo tok glasbe in lepo zajamejo vzdušje kompozicij.

Začetek albuma naznanita eksplozija in nato prehod v bolj nastrojene breakdowne, a so ti daleč od klišejev. Uvodna kompozicija The Solution Is the Problem sčasoma vpeljuje presenečenja z vsakim novim razvojem, dodatkom, spremembo in odstranitvijo glasbenih elementov. Nojzerski vstavki v podobnem duhu predstavijo bolj disonančne trenutke, ki dodatno utemeljijo kaotičnost in zasidrajo njeno težo. 

Zvočna kaotičnost, ki jo plošča Losing the Wars In Our Heads podaja, je primerna uglasbitev tako naslova albuma kot tudi komadov. Neprestani in nepredvidljivi razpleti, prežeti z adrenalinom, prikazujejo soočenje z intenzivnim stresom, tesnobo in nelagodjem. Gre za nelagodje, ki nastane kot rezultat naključnih oziroma premišljenih kompozicij nekoliko zadržanih ekstremov v zvoku in glasnosti med poslušanjem. Prve tri skladbe polnijo nepričakovani hitri deli in nato počasnejši deli, rezanja in povratki v sekcije, četrta skladba pa vstopi kot šestminutni oddih, ki upočasni hitrost pretakanja, dokler se celotna plošča ne sklene v postopnem nojzerskem razpletu zaključnega komada Crawling 1000 Meters Across A Cold Stone Floor Towards The Forbidden, katerega naslov dobro opiše izraženo zvočno misel.

Tovrstno nepredvidljivost prepoznamo kot značilnost Weaslovega dela in tudi projekta The Flying Luttenbachers. Brezkompromisnost v svobodi komponiranja težkih rifov in razbijaških udarcev ter solidno izkoriščanje produkcijskih sposobnosti pri dodajanju bolj naključnih slojev ustvarita eksplozivno vzdušje, primerljivo s čustvenim bojem v neprijetnih razmerah. Vsekakor je celotno 42-minutno dozo kaosa treba večkrat prebaviti, preden se razkrije zastavljena rdeča nit brodenja po ruševinah uničenja.