Editions Mego, 2020

Ko zaslišimo ime Surgeon, psevdonim enega izmed mnogih alter egov Anthonyja Childa, sprva seveda pomislimo na udrihajoč birminghamski techno. V današnji Tolpi bumov bomo na frekvencah Radia Študent predstavili njegovo novo ploščo ter dokaj svež projekt z Danielom Beanom, The Transcendence Orchestra, ki se umešča v ambientalni, eksperimentalni, drone ter musique concrète žanr.

Po prvem albumu iz leta 2017 - Modern Methods for Ancient Rituals, se Anthony Child - Surgeon in Daniel Bean vračata z nadaljnjim raziskovanjem meditativne ambientalne elektronike. Pričakovanja so bila zaradi ugleda techno velikana Surgeona že za prvi album precej visoka. O tem je takrat pričal tudi razprodani večer na berlinskem Atonalu, kjer se je zgodila svetovna premiera novonastalega projekta. Ustvarjalca, odeta v bele halje s kapucami, sta s kadilom ter svečami na mizi v popolni temi želela ustvariti intimno vzdušje in s tem poslušalcem pričarati posebno izkušnjo. To jima žal takrat v veliki dvorani Kraftwerk Berlin za 2000 ljudi seveda ni uspelo, poskus dramaturgije pa je z monotonim droneom vnaprej posnete indijske škatle shruti in modularnim vijačenjem iz minute v minuto propadal. Tudi kadilo žal ni prišlo do izraza, udoben ambient pa sta očitno pričarala zgolj sebi. Usluge jima tisti večer seveda ni naredil niti močan spremljevalni program.

Če se je pri prvem albumu zdelo, da je novi projekt Childa in Beana pretirano pretenciozen ter na prvi posluh dolgočasen, je pri novem albumu Feeling the Spirit njun izdelek ustvaril popolnoma drugačno zvočno sliko. V snemalnem procesu naj bi ustvarjalca zajemala zvok in odmeve različnih strunskih inštrumentov ter cerkvenih orgel v nekdanji sinagogi z visokim stropom, ki stoji v starem jedru mesteca blizu Eindhovna. 

Ob poslušanju albuma nam domišljija odpre asociacije na nekakšna ljudska izročila in končno ponudi tisti pričakovani občutek transcendentalne meditacije. Z mnogimi podrobnosti ter izjemnim občutkom za kompozicijo se prostor med sintetičnim in akustičnim zvokom z občutkom preliva in poslušalcu preusmerja pozornost iz zvoka v zvok, to pa pričara prav poseben meditativni učinek. Kot pri prvem albumu, ki je bil posnet v ruralnem angleškem okolju, se tudi tokrat močno čuti vpliv prostora, v katerem je bil album posnet, saj je glasbenikoma uspelo z raznimi udarci, šumečimi ropotuljami, posnetki rogov in različnimi terenskimi posnetki zvočno prikazati umestitev objektov v katedralni prostor. V delu Anthonyja Childa je zvočna večplastnost prisotna že od samih začetkov ustvarjanja, pokazala pa se je tudi, ko je že leta 1999 z Andrewom Readom izdal  več del z naslovom Guitar Treatments, v katerih je spretno združil kitarsko improvizacijo in plastenje različnih sintetizatorjev.

Album Feeling the Spirit lahko žanrsko primerjamo z avantgardnim minimalizmom La Monte Youngea, zaradi počasnega zvočnega prelivanja z deli Peta Namlooka, verjetno najzanimivejša primerjava pa bi bila s psihedelično rock-folk glasbo, ki jo najpogosteje najdemo na posnetkih angleške zasedbe iz poznih 60-ih let Incredible String Band. Ko že primerjamo, nas izdaja na trenutke spomni tudi na kompozicije Tima Heckerja, saj se je tudi on pogosto poslužil podobne tehnike snemanja naravnih odmevov v cerkvenih prostorih. Zmotno bi bilo sicer misliti, da je koncept dua The Transcendence Orchestra religiozne narave, čeprav ustvarjalca med nastopi z opravo, rekviziti in pravzaprav tudi imenom na to namigujeta, kar je za poslušalca lahko zavajajoče. Vseeno pa se ne moremo znebiti občutka, da je možno na poslušalsko izkušnjo in glasbo gledati kot na nekakšen ritual. 

Album je zagotovo narejen z veliko konceptualnega premisleka, tehnično dovršenih aranžmajev ter pametno uvrščenih zvočnih terenskih posnetkov, ki so v Feeling the Spirit občasno tudi spretno pritajeni. Kar resnično doda k sami estetiki albuma, so na trenutke popolna harmonska ujemanja strunskih inštrumentov, dronea ter nastalih medsebojnih seštevkov frekvenc, preseneti pa tudi občasna neločljivost med akustičnimi in sintetičnimi zvoki.

Morda bodo ob poslušanju koga sprva obleteli občutki tesnobe, drugim bo izdelek pomenil upanje, mogoče pa je sam namen plošče tudi prehod v nekakšen zunajzemeljski prostor, ki si ga vsak posameznik navsezadnje zariše sam.