Olsen Records, 2016

Minili sta dve leti od debitantskega albuma Todda Olsena, v glasbenih vodah delujočega pod imenom Todd Terje. Norvežan je na sceni prisoten že več kot desetletje, njegov predlanski It's Album Time pa je ob izidu prinesel svojevrstno osvežitev v polju novega disca. No, s svežim izdelkom je zadeva precej drugačna. Tokrat se Terje vrača s ploščo predelav štirih precej starih komadov, ki spadajo v kanon stvaritev, priljubljenih pri didžejih, ki radi navržejo tudi kakšno sicer znano, vendar nekoliko obskurnejšo zadevo. Njegovim predelavam pa se pridružujejo še štirje remiksi taistih komadov, za katere so poskrbela štiri zveneča imena, vendar o tem več kasneje. Najprej par besed o The Olsens, ki občasno spremljajo Terjeja ob njegovih nastopih v živo, tokrat pa so se torej družno podali tudi v studio. Gre za bend štirih njegovih sonarodnjakov in ene sonarodnjakinje, med katerimi izpostavimo Toddovega starejšega brata Olafa Olsena na bobnih in multiinštrumentalista Larsa Horntvetha, ki je sicer vodja slovenskemu občinstvu znane zasedbe Jaga Jazzist.

In katerih komadov se je torej lotil Terje s svojim kombom? Plato odpre Firecracker, ki ga je davnega leta 1959 izdal Martin Denny, v glasbeno zgodovino za večno zapisan kot mojster eksotike. Skoraj dvajset let kasneje so se komada na svojem dolgometražnem prvencu lotili še kultni Yellow Magic Orchestra, Terje pa servira nekoliko poskočnejšo verzijo. Sicer gre za komad, katerega vodilna tema je bila v preteklosti že ničkolikokrat posemplana, in žal Terje ne iztisne oziroma ne doda ničesar presežnejšega.  Nasploh je The Big Cover-Up prav očitno poletno naravnan izdelek - povsem neobremenjen in že kar malo "ošamučen". Sledi skladba s konca sedemdesetih let, naslovljena Disco Circus, francoske - sprva v rock, kasneje pa k discu nagibajoče se skupine Martin Circus. Gre pravzaprav za komad, katerega remiksanja se je v tem tisočletju lotil med drugim tudi že njihov sonarodnjak François Kevorkian oziroma François K., nadvse spoštovana starosta med didžeji. Terjejeva verzija omenjenega komada ostane v ušesu gotovo najdlje izmed vseh posnetkov s plošče, vendar pa v primerjavi s Kevorkianovimi prijemi ponovno ne predstavlja kakega posebnega podviga. Sledi predelava komada Do You Wanna Bump, ki ga je leta 1976 na svojem prvencu izdal takrat pravzaprav še solo izvajalec Boney M., kasneje komercialno uspešna zasedba. Terjejeva verzija je zelo blizu izvirniku, ozaljšuje jo le bogatejše in naši eri bližje zvokovje. Izvirnik zadnjega izmed kosov glasbe, ki se jih je lotil naš Norvežan, pa prihaja s strani grške glasbene avtoritete Vangelisa in nosi naslov La Fęte Sauvage. Gre za muziko, ki jo je grk ustvaril leta 1975 za istoimenski dokumentarec o divjinskem življu. Zadeva je bila v preteklosti že velikokrat posemplana, Terjejeva verzija pa žal izgubi prav tisto pustolovsko razburljivost, ki odlikuje izvirnik.

Sedaj pa še par besed o remiksih, ki so pristali na plošči Todda Terjeja in njegovega benda. Najbolj zveneče ime tu je zagotovo Prins Thomas, ki je remiksal La Fęte Sauvage, vendar se od Terjejeve verzije ne oddalji radikalneje. Komada Firecracker se je lotil Britanec Dan Tyler, sicer znan kot polovica Idjut Boys, in mu pridodal vsaj merico magije. Remiksanje Do You Wanna Bump pa je Terje zaupal Mehičanu Danielu Malosu, kar je izpadla ena boljših odločitev, saj Malosu uspe z blago zadubiranimi prijemi na eni strani, ki jih spremlja predrznejša gonjačina na drugi strani, zbalansirati zapeljivo napetost, ki poganja njegov remiks. Zadnji remiks, torej za komad Disco Circus, pa je prispeval še en Terjejev sonarodnjak, ki sliši na ime Řyvind Morken, sicer varovanec založbe Full Pupp Prinsa Thomasa. Morken ploščo zaokroži z na tolkalih temelječim, vendar precej ploščatim remiksom.

Povzemimo: Todd Terje se je lotil novih verzij štirih komadov, ki so se jih pred njim že lotila nekatera čislana imena, nato pa so se remiksanja teh Terjejevih verzij  prav tako lotila še dodatna štiri bolj ali manj čislana druga imena. Precej kompleksna kombinatorika za precej preprosto ploščo, primerno predvsem za poskočen korak skozi iztekajoče se poletne dni.