КАФАНА/rx:tx, 2022

Izstopajoča značilnost popularnih boybandov je, da njihovo javno podobo spremlja posebna notranja družbena dinamika, ki se prepleta z glasbo. Karakter, oziroma več njih, tvorijo močno skupinsko identiteto, ki lahko na njihove umetniške izdelke vpliva pozitivno ali negativno. Po eni strani jih lahko zavije v privlačno tančico karizme, po drugi jih lahko zavira pri preizkušanju novega in tujega. Štajerska raperska ekipa .travnik je odličen primer boybanda, ki je neustavljivo silo prijateljstva usmeril v glasbo in si pridobil naklonjenost širšega občinstva. Njihov lanski prvenec Pubeci ne jočejo smo občudovali zavoljo iskrene izpovedi, vešče produkcije in svežega lokalnega stila. Danes pa se posvečamo njihovemu letošnjemu izdelku, albumu Pubeci ne spijo.

.travnik ploščo otvorijo s komadom OK tako travnik, ki nas z minimalistično inštrumentalno podlago in transponiranimi vokali takoj spomni na zgodnje komade Matter, predvsem tiste s Predjedi in Amphibiosa. A tu ne gre le za zgledovanje. Matter so sodelovali že na lanskem komadu Leti, .travnik pa kot predskupina na njihovi predstavitvi albuma, zdaj pa so se celo združili pod okriljem založbe rx:tx. Poleg tega, da je album zmiksal Levanael, Tunja in Dacho pa rapata v komadu Guz, v katerega je vtkan ikoničen verz iz Meduz, lahko najdemo še bolj meta momente. Matter so pravzaprav postali kar eden od motivov albuma. Če jih .travnik še ne dosegajo v poetiki, jih presegajo v prodornosti, zato bodo prepričali tudi nefenovsko občinstvo, ki jim prijajo neposredna in tekoča besedila.

Ko smo že pri besedilih, lahko izpostavimo pokajoč komad Za boyse, v katerega se v vlogi gostujočega rimoklepača odlično vklopi Mito, ki obvlada obrtniški pristop k rapu in hkrati razume estetiko njegove duše. S svojimi grobimi kiticami rojake razbremeni kot bdeča avtoriteta, zato se zdi, da iz njegovih ust leti nauk, ki .travniku pritiče, a ga sami nikoli ne bodo naravnost povedali. Ni treba posebej poudarjati, da se tudi .travnik v tem komadu rapersko najbolj izkažejo.

Na albumu lahko razberemo kar nekaj popularnih zvočnih vplivov, ki so jih fantje med odraščanjem vzeli za svoje. V posameznih komadih je kar nekaj atlantskega autotuna in adlibov, balkanskih pop-traperskih melodičnih refrenov, temačnih vzhodnoevropskih in tudi ameriških zahodnoobalnih hiphop pridihov. Produkcija je torej raznolika, a vseskozi kvalitetna. Prav tako je redko kakšen beat zlajnan, nekateri so celo iznajdljivo hrabri, dobro dopolnjujejo mešanico čustvene in socialno-zavedne tematike, na primer v komadih Hudič nosi Zaro, Doberman in Snežinka. Na drugi strani imamo pop hitiče, kot so Sam, Nu in Za vedno, v katerih se rolajo hi-hati, ki so podlaga ljubezenski in klasični traperski mešanici junaške in hedonistične tematike. S komadoma Rejger in Hollow pa sledijo tudi trendu obujanja motivov zgodnjih dvatisočih z enostavnimi sintovskimi glavnimi melodijami, ki se jim prileže tematika nostalgično-zasanjane osame.

Tako rime kot vodilne melodije so včasih še vedno nekoliko klišejske, a treba je priznati, da so se pubeci v veliki meri že otresli skandinavske sadboi osladnosti in pretiranega izposojanja tujega slenga. Skladbe večkrat presekajo zabavni izseki z zoomerskimi mariborskimi besednimi vragolijami, ki soustvarjajo ozračje, v katerem slovenska raperska scena diha na edinstveni točki. Naj razložimo: mnogi glasbeniki, sploh ljubljanski, ki so dosegali takšen produkcijski standard pop glasbe, so bili nekarizmatični, nekonsistentni in nesproščeni. Onstran Trojan pa je rap dolgo stagniral in sleng posledično vodenel. To ne pomeni, da so .travnik prvi in edini, ki so ga prebudili, so pa edini, ki jim je z glasbo uspelo v ravnovesje spraviti na videz nasprotujoče si scene in si pridobiti generacijsko zaslombo in pospešek. Ni čudno, ostajajo namreč simpatično navihani in predani svojemu delu. Kot bi rekel Ali En, imajo »tapravi stik, love dotik«. Pubeci ne bdijo zato, ker bi poslušali Onassisa in garali do onemoglosti, bolj gre za to, da … enega pa še láhko.