GrundRecords, 2019

»U pomoć mene boli glava, ne znam gde sam sada, imam noćne more, lutam gore-dole ...«

»Sovraživa vse, slovesov pa ne,« se je glasil refren komada Centra za dehumanizacijo. Trenutek slovesa je napočil zdaj. Kultna madžarska zasedba Tudósok se baje poslavlja. Letos so bili na poslovilni turneji – tudi pri nas - in izdali svoj zadnji album. A četudi že gre za slovo, naj bo to veselo! Morda nosi zadnji album prav zato naslov Akkor is nevetek oziroma v prostem prevodu Vseeno se bom smejal. In morda je prav zato nocoj pravi trenutek, da se na noč čarovnic zavrtimo ob ognju in se smejimo - kaj smejimo, krohotamo - ob ritmih znanstvenikov, kar namreč tudosók pomeni po naše. Ustanovni člani so bili namreč vsi mojstri znanosti v svojih postranskih okupacijah, ki so jim kradle večino časa – od slikarstva do sestavljanja raket iz desk. Navsezadnje so tudi znanstveniki neke vrste coprnija. Spomnimo se le laboratorija profesorja Baltazarja in njegovih treh čudežnih kapljic. Vendar pa se danes ne bomo ukvarjali z junakom Zagrebške šole animiranega filma, temveč z doktorjem drMáriásom oziroma raztrganim dohtarjem glede na stil glasbe, ki jo ustvarja skupaj s svojim osebjem. Za tiste, ki še ne veste: Béla Máriás alias drMáriás je po začetku zadnje balkanske morije zapustil rodni Novi Sad in se preselil v center panonskega morja, v Budimpešto, kar je hkrati pomenilo selitev projekta Tudósok, ki ga je ustanovil daljnega leta 1986. Bend je z leti rasel in se prelevil v eno najpomembnejših zasedb vzhodnoevropske avantgarde, elementi, ki so tvorili njegovo zvočno paleto, pa so bili raznoliki. Od free jazza, jazzpanka, postpanka, eksperimentalnega nojza do funky diska in nadrealistične poezije. Ni da ni.

Tudi na zadnji plošči dragulja madžarskega podzemlja, ki je bila zloščena in zbalansirana v novosadskem studiu nekdanjega bobnarja legendarnih Lune in Ekatarine Velike Ivana Feceja Firčija, ostaja zvok bolj ali manj zvest bendovim predhodnim izdajam, vseeno pa je tokrat zaslediti izpiljenejšo produkcijo in nekoliko manj eksperimentiranja, kar pa nas posledično pripelje k bolj plesnim ritmom. Funky ritem sekcija pulzira celotno tudósokovo telo, kapacitetna pljuča pa zdravo puhajo v pihala. Ritem ter kaotični piski saksofonov oziroma trobente pričarajo Jamesa Browna in njujorške Defunkt, če ostanemo na naši strani velike luže, na obali Krke, pa Gastrbajtrse, katerih frakcijski Demolition Group so pred kratkim skupaj s Tudósok tudi nastopili v mariborski Pekarni, in pričarajo tudi Dee Dee Mellow, kratkotrajni projekt Srđana Sacherja iz osemdesetih. Morda je bil na prejšnjih platah edini manko izkušenega kolektiva predvidljivost oziroma prevelika sličnost med komadi, v katerih je ritem brzdal konglomerat rezkajoče-distorzičnih trobil in vokala. Tokrat je raznolikost slišnejša, z instrumentalnimi orodji zimprovizirana zvočno-likovna slika pa jasnejša, čeprav nemalokrat združuje nezdružljivo.

drMáriás ni le frontmen, pač pa tudi romanopisec in slikar, zato v art rocku Tudósoka ne presenečajo primesi abstraktnega slikarstva z absurdnim in grotesknim vihtenjem čopiča v stilu Davida Thomasa ali Franka Zappe. Satirični vokal je prilagodljiv, zato za potrebe koncertov po bivši Jugoslaviji spregovori srbsko, širom Evrope pa angleško. Tako kot godba so tudi besedila večjega dela življenjske poti Tudósok abstraktna, a se da iz njih izluščiti kritiko vsakdanjega življenja uspavane družbe. Uvodni komad nove plate Akkor is nevetek z naslovom Baba, Lutka v prevodu, nakazuje to, kako je v življenju vse embalaža. Ta je tista, ki se prodaja, vsebina ni važna. Tako kot ena od epizod legendarnega risanega junaka Gusztáva, ki se je izmaknila cenzuri in jo je bilo na ex-jugo TV-kanalih moč zaslediti le enkrat, komad Baba, Lutka govori o napihljivih seks lutkah, katerih najnovejših, izpopolnjenih in z umetno inteligenco oplemenitenih modelov ne vidimo več le v izložbah, pač pa jih – največkrat z zreducirano inteligenco - srečujemo na vsakem koraku na ulicah, ki so postale modne piste, svet pa silicon valley. Nekaterim je važna karoserija, a bistvo avtomobila se skriva pod pokrovom. Naslovni komad Akkor is nevetek se v srbščini glasi U inat da se smejem, na dodelani plošči pa si za Vročinskimi valovi sledijo še – kar prevedimo jih - energično sfuzlan kulturschokovski Pokaži mi tič@/f@kiča; waitsovska V baru pri obešencu in Zgodba o osamljenem Karlu; Rad bi se packal; Ne najdem se; tihooceanski Samo jaz; Na pomoč; »na 2, 2, 2, 7« udaren Povej končno kaj dobrega; presenetljivo šepetajoče-minimalistični sentiš za Davida Lyncha, Danes prosim, ne; ekološko osveščen Všeč so mi plastične stvari, ki je deloma verjetno tudi omaž Idolom in njihovi Plastiki - »jer plastika je moja hrana, možda sam plastičan i ja«; pa Nekaj se je dokončno zlomilo v meni in country poskočnica Vodja. Madžarščina nam ni tako domača kot srbščina, zato si v nocojšnji Tolpi bumov postrezimo z nekaj skladbami v srbščini namesto izvirnikov. Prisluhnimo. Menda slovesu ...