Prosthetic Records, 2020

V nocojšnji Tolpi bumov bomo prisluhnili albumu Glory, Glory! Apathy Took Helm! queer doom metal dvojca Vile Creature z glasbeno bogatega konca sveta – iz Hamiltona v Ontariu. Zgodba o zasedbinem nastanku je ena izmed zanimivejših: KW in Vic sta v prvi vrsti predvsem partnerja, ki si po dobrih šestih letih bivanja v skupnem gospodinjstvu zdaj delita še mini poslovno franšizo in bend. Po tem, ko sta pred leti oba ostala brez službe, sta se odločila odpreti vegansko restavracijo s hitro hrano Rescue Dogs, kjer še danes strežeta brezmesne hot doge, ob poslu pa so rasle tudi želje po ustvarjanju glasbe ... Vic še niso igrali nobenega inštrumenta, ko so se odločili za bobne, ob tem jim je pomagal KW, ki pa takrat tudi že precej časa ni prijel za svojo kitaro.

O zasedbi Vile Creature in njenem delu pove veliko tudi njena spletna stran, ki se sicer zgleduje po internetni estetiki zgodnjih 90-ih, a je zasnovana na – dobesedno – kar najbolj luškan način. Na strani najdemo tudi podatek, da gre pri Vile Creature v bistvu za devetčlansko blackened doom zasedbo, žal pa nekateri ljudje šestih mačk in enega psa ne štejejo za člane.

Če zaokrožimo njuno zgodbo, gre za fin produkt spalničnega kreiranja, intime in ljubezni dveh oseb, ki ostaja pristen, ne glede na to, da se je nivo produkcijske in aranžerske vrednosti v preteklih letih postopoma dvignil. Že res, da je zasedba leta 2016 dvignila nekaj prahu z izdajo A Pessimistic Doomsayer, a je nekoliko več pozornosti vseeno pridobila šele po nastopu na nizozemskem festivalu Roadburn leta 2019, ko je bila grobem že zasnovana podoba zvočne krajine, ki smo ji priča na albumu Glory, Glory! Apathy Took Helm!. Tukaj ni odveč omeniti niti, da je pri nastanku albuma sodelovala Tanya Byrne iz eksperimentalnega doom dvojca Bismuth, s katerim naj bi zasedba Vile Creature sodelovala na naslednjem festivalu Roadburn, kadarkoli že se ima ta zgoditi. Upamo, da slej kot prej – v nobenem primeru pa tega sodelovanje ne gre izpustiti.

Doom metal lahko prehitro zveni generično in … kaj so že tisti označevalci? Seveda: dolgočasno, temačno, žalostno. Pri albumu Glory, Glory! Apathy Took Helm! ne gre za nič od naštetega, saj je izdaja vse prej kot klasičen predstavnik žanra. Vsak komad je sestavljen iz specifične prepoznavne melodije, zadnja dva komada Glory! Glory! in Apathy Took Helm! pa sta celo združena s čudovitim prepletanjem vokalov pevskega zbora. Čeprav se album napaja pri osebnih stiskah protagonistov Vic in KW, ne zastopa pozicije prepuščenosti usodi ter žalosti, temveč ju premaguje z glasbo. Zatorej se ne bomo nikoli strinjali, ko bo nekdo tovrstne ekstremne žanre dajal v koš pregovorno negativnih in temačnih muzik. Življenje ni potica in nikomur ni ves čas najbolj noro na svetu. Navsezadnje nam pri srcu ni najtopleje takrat, ko se skušamo povezati z najbolj pozitivnimi ljudmi, pač pa takrat, ko se povežemo z ljudmi, s katerimi se lahko v nekem trenutku poistovetimo.

Album sestavlja pet izjemnih skladb v skupni dolžini štiriinštiridesetih minut. Na koncu druge skladbe nas jasen glas opozori na dejstvo, da smo končali s prvo polovico ter da je čas, da ploščo obrnemo. Kot smo že omenili, gre pri vsaki skladbi za specifično melodijo, ki resnično definira celotno skladbo. Po večkratnem poslušanju se tako lahko poslušalec hitro ujame v eno ali drugo skladbo, saj ni jasno definiranega hitiča oziroma singla in lahko prav vsak komad na albumu postane naš najljubši. Prve tri skladbe sestavljajo zgolj bobnarska ritemska sekcija, kitara in dvojni vokali, medtem ko zadnji dve občutno definira tudi pevski zbor, ki se odlično prepleta s klasičnim doom metal grovlom. Pevski zbor pridoda vzdušju nekoliko veličastnejšo noto. Muzika Vile Creature je polna – ne preveč, ne premalo, pač pa ravno dovolj.

Vic in KW so se albumu in duhovom, ki ga spremljajo, odločili posvetiti naslovnico, polno pastelnih, živih barv, fotografija na njej pa predstavlja lepega modela s črvi v ustih. S to podobo so želeli nakazati problematično razmerje med lepim in groznim, kar odpira povsem nov pogled na opevani album in kaže na relevantnost njegove glasbe za vsakdan. Nenazadnje se ukvarja z vprašanji, s katerimi imamo vsi ves čas opravka, na primer bivanjske težave marginaliziranih skupin, s katerimi se srečujemo v prvi, drugi ali tretji osebi.

Doom metal je v zagonu, leto 2020 nam ne prizanaša v nobenem smislu in očitno deluje po načelu »več je več«. Glory, Glory! Apathy Took Helm! je zagotovo ena izmed boljših doom metal izdaj tega leta, vsekakor pa najboljša izdaja Vile Creature do sedaj.