ARTEFAKT 113: Gledališče/NSK in Država

ARTEFAKT 113: Gledališče/NSK in Država

Oddaja
25. 5. 2015 - 23.00

Posnetek predavanja v okviru razstave NSK - od Kapitala do kapitala.:

GLEDALIŠČE/NSK KOT DRŽAVA IN GLEDALIŠČE/NSK KOT VOJNI STROJ

Nomadsko anarhokozmistično gledališče Dragana Živadinova

***

Možno je tudi, da je, pa naj bo duhovna ali posvetna, tiranska ali demokratska, kapitalistična ali socialistična, vedno obstajala samo ena edina Država, država-psica, ki se 'peni in kriči ko govori' … Kot skupno obzorje tistega, kar prihaja prej in tistega, kar prihaja potem, ona pogojuje svetovno zgodovino samo pod pogojem, da je ne zunaj, temveč vedno ob strani, mrzla pošast, ki predstavlja način prek katerega je zgodovina v 'glavi', v 'možganih, Urstaat. (Deleuze in Guattari, Anti-Ojdip)

Poleg tega, da že ob ustanovitvi določi čas svoje samoukinitve in si omeji trajanje na štiri leta, je ena najpomembnejših in hkrati najpresenetljivejših izjav anonimnega gledališkega kolektiva NSK – Gledališča sester Scipion Nasice – vsekakor tista, s katero se to gledališče ogradi od koncepta gledališča kot praznega prostora ter se deklarativno razglasi za državo:

Gledališče med Gledalcem in Igralcem ne obstaja.
Gledališče ni prazen prostor.
Gledališče je Država
. (Scipion Nasice, 1983)

Pa vendarle Scipion Nasice ob tej samorazglasitvi dejansko ne operira kot Država, temveč kot nomadski vojni stroj – ki ga Deleuze in Guattari v Kapitalizmu in shizofreniji zoperstavita ravno Državi –, ko v Aktu ustanovitve razglasi, da nima odra in da zaseda prostor vseh gledaliških institucij. Kot anonimni umetniški kolektiv, ki je pri tem brez odra, nima torej nikakršnega središča, od koder bi se organiziralo ali predstavljalo, pa tudi nikogar, ki bi ga predstavljal – je tako rekoč nevidno in nepredstavljivo – pri tem pa se lahko pojavi kjerkoli v prostoru: v privatnem stanovanju, mestni hiši, v osrednjem nacionalnem kulturnem hramu, na osrednji državni proslavi ali prestižnem mednarodnem gledališkem festivalu.

Gledališče-Država, pa tudi celoten NSK, skozi simulacijo oziroma nadidentifikacijo »asimilira« in hkrati s tem izganja tako Državo kot zgodovinsko avantgardo – na enak način, kot je Država skozi simulacijo oziroma nadidentifikacijo »asimilirala« oziroma izgnala zgodovinsko avantgardo, ko se je ta nadidentificirala z njo. Gre za vzpostavitev nemogoče, hkrati aktualne in virtualne, totalitarne in sakralne Države-umetnosti: »Edina resnično Estetska vizija Države je vizija nemogoče Države.« (Scipion Nasice, 1983)

Predavanje bo sledilo pričujočemu paradoksu, ali bolje, temeljni napetosti Živadinovovega gledališča – med Gledališčem in Državo oziroma med nomadizmom in anarhokozmizom ter državotvornostjo – vse od Gledališča sester Scipion Nasice (1983-1987), prek Rdečega pilota (1987-1990) in vzpostavitve NSK Države v času (1991), do Kozmokinetičnega kabineta Noordung (1990-1995-2045) in vzpostavitve KSEVT-a (2010).

Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Super oddaja!

Hvala;)

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.