Kako se vklopi pralni stroj, draga?

Dan, ko se galerije, šefi, menedžerji, braća, muževi in ostale kulturne institucije spomnijo, da obstajajo ženske -

Leta 1910 je pod okriljem Druge internacionale v Københavnu potekala prva mednarodna konferenca žensk. Delegatke so sklenile, da bomo praznovali mednarodni dan žena. Natančnega datuma še niso določile.

Seznam zahtev, ki so jih ženske oblikovale na tej konferenci, je bil dolg; zahtevale so vse, česar niso imele: volilno pravico in zaščito mater ter otrok pred lakoto in ponižanjem. Glasno so kritizirale višanje cen osnovnih življenjskih potrebščin. A želele so več kot svoje pravice: želele so enakost, svobodo in mir. Rosa Luxemburg in Clara Zetkin sta strnili te zahteve z besedami: človeštvo potrebuje mednarodni socializem.

Za dan žena je bil leta 1909 na pobudo Socialistične stranke Amerike v ZDA najprej predlagan 28. februar. Leto prej je februarja 15.000 žensk, ki so zahtevale volilno pravico, krajši delovni čas in boljše plačilo, pod geslom "Kruh in vrtnice" glasno in dostojanstveno korakalo po newyorških ulicah. Kruh kot simbol ekonomske varnosti, vrtnice pa kot simbol boljšega življenja, upanja in sestrske solidarnosti.

Kot vemo, se dober glas sliši daleč naokoli in že leto po konferenci, 19. marca 1911, se zgodi nekaj, čemur nekateri pravijo praznik žensk, a kar ni bilo nič manj kot vsaj na videz radikalna politična zmaga - ta dan je v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem proslavilo več milijonov ljudi. 8. marca 1913 pa so ženske po vsej Evropi organizirale mirne in manj mirne shode. V Rusiji na pobudo Aleksandre Kolontaj 8. marec tisto leto prvič razglasijo za državni praznik.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1977 sprejela predlog, s katerim je 8. marec razglašen za mednarodni dan pravic žensk in svetovnega miru. Eden najpomembnejših dokumentov o pravicah žensk je Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1979. Ta konvencija je znana tudi kot "ženski zakon". Malo dejanj Združenih narodov je prejelo tako široko podporo kot kampanja za spodbujanje in zaščito enakih pravic žensk. Listina Združenih narodov je jasno poudarila enake pravice moških in žensk. Od takrat so Združeni narodi pomagali oblikovati strukturo mednarodno dogovorjenih strategij, standardov, programov in ciljev za izboljšanje statusa žensk po vsem svetu.

Pot boja, ki so jo začele pogumne ženske leta 1910, je bila polna uničenih glasilk, živcev, pretočenih solza, prelite krvi in strtih življenj. Danes, leta 2021, bi ženska pomislila, da je žensko gibanje, ki so ga začele te pogumne delavke, ženske in matere, že močno napredovalo. Mislila bi si, da imamo danes vendarle priznane enake pravice. Mislila bi, da šovinizem ni več tako globoko zasidran v vseh vidikih našega vsakdana. Človek bi pomislil, da smo končno svobodne.

Pa smo res?

Zahteva žensk po enakosti je v veliki meri temeljila in še vedno temelji na trditvi, da morajo biti ženske enake na vseh področjih družbe. Toda pri kom ženske pravzaprav iščejo svojo pravico? Ko te kadija toži in kadija sodi, kam greš po pravico? Obstoječi politični sistemi se v tem primeru zdijo absurdni in jim zaščita "šibkejših" ni v interesu. Tudi v tako imenovanih najbolj razvitih političnih sistemih in najbogatejših državah pravice, ki so si jih ženske že priborile, niso dovolj, da bi se ženski boj končal.  

Ženske v Avstraliji in na Novi Zelandiji so lahko prve volile in sodelovale pri sprejemanju zakonov ‒ toda ali so danes tam delovni pogoji boljši kot drugod? So matere tam srečnejše, otroci pa svobodnejši? Ali se ženske ne smatra več za navadno spolno sužnjo? Ali so se tam na drugem koncu sveta ženske znebile puritanskih moralnih meril, ki so jih postavili moški?

Kdor resnično pozna politiko Avstralije in Nove Zelandije, tistih držav torej, ki ju mediji predstavljajo kot Meko in Medino pravic žensk, ve, da politiki z najstrožjo delovno zakonodajo ‒ stavko brez odobritve arbitražnega sodišča se smatra za zločin, enak izdaji ‒  onemogočajo delavce in delavke in vse vmes.

Težava žensk nikakor ni v tem, da ne moremo zavihati rokavov in delati "moških stvari", ampak to, da življenje preživimo tako, da se ukvarjamo tako z enim kot z drugim delom ‒ s tako imenovanimi ženskimi in z moškimi opravili. Vsak dan se moramo zbujati s petelini, da bi zadostile nalogam, saj je naše delo dvojno, trojno. Številnim ‒ res mnogim ‒ ženskam je uspelo priti dlje od ciljev, ki so si jih zastavile; uresničile so več, kot so se nadejale, a za kakšno ceno?

Ja, dandanes lahko enkrat na štiri leta obkrožimo svojo izbiro na volilnih lističih, vendar s tem dejanjem ne moremo dati življenju kakovosti niti razviti svojih posebnosti.

Svoboda žensk se mora začeti pri nas in delovati skozi nas. Svoboda bo prišla, ko bo vsaka ženska oseba in ne blago. Ko bo vsaka, ki noče imeti otrok, zavrnila služenje družini, možu, bratu, državi in Bogu. Ženska bo svobodna, ko njena osnovna eksistenca ne bo odvisna od nikogar drugega kot od nje same.

Morda smo si priborile številne pravice, bitka je morda dobljena, a vojna še ni dobojevana. Dolga in mučna je. Ne bomo obupale, dokler vse ženske ne bodo enake in svobodne. Živela svoboda, živel 8. marec.

Prelet čez Balkan:

Sarajevo, 2021.

Sjetva će biti skuplja i do 50 posto.

Cijene proizvoda i usluga koje se koriste za ličnu potrošnju u Bosni i Hercegovini mjerene indeksom potrošačkih cijena u januaru ove godine u odnosu na prethodni mjesec porasle su za 0,4 posto. Alkoholna pića i duhan skuplji su za dva posto. Prijevoz za 1,1 posto. Namještaj i aparati za domaćinstvo za 0,7 posto. Hrana i bezalkoholna pića za 0,1 posto, zdravstvo za 0,9 posto, komunikacije za 0,1 posto, obrazovanje za 0,3 posto.

***********************************************************************************************

Slovenija, 2021.

Mater z mladoletnima hčerkama bi MNZ deportiral 

Mater z mladoletnima hčerkama bi MNZ deportiral 

Mater z mladoletnima hčerkama bi MNZ deportiral 

Mater z mladoletnima hčerkama bi MNZ deportiral 

***********************************************************************************************

GRČIJA, 2021.

You Cannot Speak about Feminism if We are not Included. 8th March: the TMC Speaks from Moria

by Women in Solidarity House – WISH, Lesbos, Greece

We publish a text by Women in Solidarity House, Lesbos, who are part of Transnational Migrants Coordination and join the call for a global feminist strike on the 8th of March. The contribution starts from women’s conditions and struggles in the new refugee camp built in Lesbos island, after the fire of Moria camp. These women live in deplorable sanitary conditions, constantly subjected to the racism of the institutions who arbitrarily decide to give them refugee status or not, and under constant threat of violence from the police in the face of their protests. However, they know that the answer cannot be fear and silence, but a struggle that goes beyond the borders of the island and gives voice and resonance to all those women who daily struggle against the racism of European and national institutions, against the violence they suffer in the camps and along the borders, to be free to move and to improve their living conditions. 

We live in a world where rules and laws are created by governments and those in power, but at the same time those are not the affected ones. The media is used as a tool by those in power and they are criminalizing the oppressed ones to keep up profit and power and brainwash the rest. The whole world is watching this situation created on purpose for political and economical interest of the Western countries – such as their war games, weapon commerce and unlimited economical growth. In order to realize this, they are transforming our countries into non-safe places. When we need to migrate and look for a better future they are punishing us with militarized borders, hellish camps, endless waiting times and non-sense asylum procedures, consequences of their bloody deals....

Read more: https://www.transnational-strike.info/2021/03/05/you-cannot-speak-about-feminism-if-we-are-not-included-8th-march-the-tmc-speaks-from-moria/

TRANSNACIONALA - YUGO- MKD

Priloge sestrske akcije Essential Autonomous Struggles Transnational (ENG, YUGO, MKD):

https://www.transnational-strike.info/2021/01/25/essential-strike-manife...

https://www.transnational-strike.info/2021/01/26/manifest-strajka-radnik...

https://www.transnational-strike.info/2021/01/26/%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B...

photo credit: krajnje neuračunljive