O neverjetnih gradbenih pretenzijah MOLa

O neverjetnih gradbenih pretenzijah MOLa

Mnenje, kolumna ali komentar
Anonymous
11. 7. 2013 - 13.00

Po nekajletnem neuspešnem iskanju zasebnega partnerja, se sedaj MOL sama loteva prenove Roga. Zato je bila prisiljena svoj megalomanski načrt velikih razstavnih prostorov, ateljejev, restavracij, barov, stanovanj in garaž spremeniti v finančno bolj dostopen načrt.

Prejšnji teden je potekala javna razprava v prostorih mestne uprave, kjer je MOL predstavila novi načrt. Poleg tega da je radikalno zmanjšala obseg prenove in jo razdelila v nekaj faz, saj bi bila drugače prenova popolnoma nemogoča, je MOL le bore malo spremenila načrtovane vsebine v novih prostorih Roga. Ta gesta se zdi zaskrbljujoča, saj so v preteklih dveh letih iz vseh možnih smeri prihajala opozorila o nesmiselnosti takšnega projekta.

Ljubljana je polna gradbišč in neizvršenih projektov. Skoraj vse institucije javnega značaja kot so šole, vrtci, bolnice in socialni centri trpijo za pomanjkanjem prostora. Vendar pa te institucije niso profitabilne, ne ustvarjajo »realnega« prihodka, zato skrb zanje ni primarnega pomena. Bolj nujno se zdi prenoviti staro tovarno v center kreativne industrije, kjer se bo pod pretvezo nekakšne umetnosti ustvarjala »nova vrednost«. Vendar pa Ljubljana mogoče nima dovolj industrijskih kreativcev, ki bi te ogromne prostore napolnili. Zato je tudi iz samega ekonomskega vidika ta prenova rizična.

V svojih načrtih MOL niti malo ne upošteva, da Rog že sedaj obstaja. Da je poln vsebin, ki ustvarjajo kulturno atmosfero Ljubljane. Seveda se trenutne dejavnosti Roga zelo razlikujejo od vizije, ki jo ima MOL. Vse te dejavnosti niso reducirane na eno funkcijo, ne ustvarjajo profita in se jih ne da skomercializirat.

Rog je avtonomen prostor mnogih, heterogenih dejavnosti, izguba katerih bi radikalno vplivala na življenje v Ljubljani. Ne samo zaradi že sedaj obstoječih ateljejev in razstavnih prostorov, v katerih lahko ustvarja kdorkoli, ki se je pripravljen samoorganizirat, Rog je središče tudi v drugačnih kulturnih pomenih. Težko bi rekli, da Socialni center Rog ni središče aktivizma v Ljubljani, da je koncertna dvorana zamenljiva za katerokoli drugo ali da samoorganizirano zgrajeni skate park ni pomembna športna pridobitev. Vendar MOL vseh teh dejavnosti ne ceni, mogoče zato, ker za svoje delovanje ne potrebujejo sterilnega okolja iz jekla in stekla, zaradi česar se nekaterim zdijo manj privlačna.

Letos bo MOL vložila nekaj več kot četrtino milijona evrov za pridobitev vseh gradbenih dovoljenj in druge gradbene dokumentacije. Nato pa se bo med leti 2014 in 2016 lotila dejanske obnove tovarne, za kar bo porabila namišljenih 13,4 milijonov evrov. Namišljenih zato, ker tega denarja nima in tudi ne ve, kje ga bo dobila. Na žalost se MOL-u zdi popolnoma nemogoče, da bi se lotila bolj organske prenove Roga, ki bi upoštevala in nenazadnje izkoristila že obstoječe dejavnosti Roga. Takšna prenova bi bila sicer veliko cenejša in do občanov Ljubljane dosti bolj prijazna, vendar pa očitno ni skladna z vizijo čiste in komercialno uspešne Ljubljane.

Do 15. julija je v prostorih MOL-a na Poljanski in Štefanovi ulici možen vpogled v spremenjeni načrt prenove Roga. Do tega datuma sprejemajo tudi pripombe in komentarje na ta načrt. Priporočamo, da si ga ogledate, premislite, kaj bi takšna gradnja pomenila za Ljubljano in svoje strinjanje ali kritiko sporočite tudi na MOL.

Tako kot bo to storila uporabnica Tovarne Rog, ki je spisala današnjo Dlako z jezika.

 

****

Prilagamo Izjavo aktivnih uporabnikov bivše tovarne Rog ob nacrtovanih spremembah projekta:

ČE JE MESTO LEPO, ŠE NE POMENI, DA SE IMAJO V NJEMU VSI FAJN

Mestna občina Ljubljana je v teh dneh vprašanje prenove bivše tovarne Rog ponovno potisnila v ospredje. Razlog za to je, da se je po več neuspešnih razpisih za javno-zasebno partnerstvo, ki niso pritegnili nobenega investitorja, odločila prenovo izpeljati sama. Gradnje Centra sodobne umetnosti Rog oz. Centra Rog, v katerega izvedljivost in uspešnost so podvomili tudi mednarodni strokovnjaki, se namerava lotiti junija 2014, navkljub temu, da za to nima zagotovljenih sredstev in da nima jasne vizije, kako bo Center deloval, tako na ravni upravljanja kot spodbujanja ustvarjalnosti.

Uporabniki tovarne Roga, ki v njej že aktivno delujemo na mnogoterih področjih, z zanimanjem spremljamo najnovešje manevre občinskih načrtovalcev prenove tovarne Rog in ob tej priložnosti ponovno poudarjamo:

- v bivši tovarni Rog dnevno poteka pisan nabor dejavnosti. Te povezujejo Rog v živ in dinamičen organizem, ki je v svojem bistvu heterogen, kontradiktoren in neulovljiv. Ker je takšen, je ves čas v nastajanju in ravno ta proces, ki je hkrati sodelovalen in konflikten, ohranja njegovo vitalnost in s tem ustvarjalnost ter produktivnost. Namen načrtovalcev MOL je žive vsebine v Rogu odstraniti, nato pa po prenovi v očiščen in sterilen prostor naseliti podobne, a pod popolnoma drugačnimi pogoji – takšnimi, ki bodo v prid tistim, ki so že privilegirani, medtem ko bodo drugi, ki so v večini, ponovno potegnili kratko. V ta namen naj bi (poleg denarja, ki je bil porabljen v preteklosti) porabila najprej 265.000,00 evrov javnega denarja za novo gradbeno dokumentacijo, saj stara ne velja več, ter fantomskih 13,4 milijone evrov v letih 2015 in 2016, za katere ne ve, kako jih bo pridobila. Verjetno pa lahko glede na trenutne krizne razmere sklepamo, da bo zanje prisiljena rezati druge javne programe.

- v bivši tovarni Rog potekajo številne dejavnosti, ki očitno zadovoljujejo potrebe različnih posameznic in posameznikov in s tem tudi mesta. Dvomimo, da bi drugače že sedem let v nevzdržnih pogojih (denimo brez elektrike) vztrajale in se razvijale različne iniciative in dejavnosti. Vendar pa se te potrebe zadovoljujejo na drugačen način, kot jih predlaga MOL: potekajo samo-organizirano, od spodaj navzgor, tako, da uporabniki glede na pestrost družbe (in s tem potreb) rešitve razvijajo in izvajajo sami. Dosedanje izkušnje so potrdile, da je ta pristop pravilen, saj drugače ne bi bili priča tako raznovrstnim vsebinam, ki se odvijajo. Zato Rog pomeni možnost delovanja za raznoliko kulturno in socialno produkcijo, ki drugače nima prostora v mestu. Takšen poseg v prostor tako ne pomeni le nadaljevanja procesa razslojevanja v mestu, temveč tudi politično odločitev – izničevanje avtonomnih prostorov in razbijanje legitimnosti političnega, kulturnega in drugega samo-organiziranja. Kriza, ki se ne bo tako zlahka končala, in z njo varčevalni ukrepi ter izginjanje mnogih javnih programov, bodo razmere v mestu zgolj zaostrili in povečali število ljudi, ki svojih raznolikih potreb in vizij ne morejo izpolnjevati znotraj formalnih programov. Zato smo prepričani, da je načrt uničenja enega izmed stičišč, ki ohranja možnosti za razvijanje drugačnih programov, v pričujočih razmerah nadvse nespametna odločitev.

Mesto ne potrebuje še ene lepe stavbe, prazne vsebin. Še manj potrebuje ograjeno, več let samevajoče gradbišče (četudi je začasno spremenjeno v parkirišče), kar je glede na pomanjkanje sredstev za izvedbo projekta realističen scenarij. Nujno pa potrebuje prostore, v katerih bodo prebivalci mesta lahko zadovoljevali svoje potrebe. Namesto trošenja denarja za nespametne projekte, naj MOL denar raje preusmeri k obstoječim izraženim potrebam skupnosti. Med drugim naj z ureditvijo osnovne infrastrukture ter pogojev za delovanje omogoči (še) kvalitetnejše izvajanje vseh raznolikih aktivnosti in iniciativ, ki tvorijo kompleksno in pisano tvorbo na območju bivše tovarne Rog.

Aktivni uporabniki bivše tovarne Rog

V Ljubljani, julij 2013

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.