Pogled tehnologije

Pogled tehnologije

Recenzija dogodka
19. 10. 2015 - 13.00

Projektni prostor Aksioma je preteklo sredo gostil londonskega teoretika in praktika tako imenovane nove estetike, Jamesa Bridla. Pojem nova estetika je Bridlovo konceptualno maslo, nanaša pa se na pojavnost sveta, ki se tvori na pregibu realnega in virtualnega, fizičnega in digitalnega. Nova estetika je način občutja, sistem percepcije in afekcije, posledično pa tudi način videnja in način govorjenja, ki ga pogojuje tehnološki produkcijski ustroj, predvsem njegova mrežna tvarnost.

Kot poudarja Bridle, moramo estetiko razumeti natanko kot ta in takšen produkcijski ustroj in ne kot posamičen objekt. Vsaka podoba je le trenutna reprezentacija potekajočega procesa. V enem izmed esejev Bridle piše: "Vsaka podoba je povezava, konkretna ali imaginarna, do drugih aspektov veliko večjega sistema, tako kot je vsaka spletna stran in vsak esej ter vsaka vrstica pisanega ali citiranega teksta povezava do drugih besed, misli in idej. S tem nova estetika kot forma kritike reproducira strukturo in dispozicijo mreže." Iz tega sledi, da kritika tega in takšnega tehnološkega ustroja ne more biti transcendentna, zunanja, temveč imanentna, notranja.

Natančneje rečeno, kritika skuša doseči točko notranjosti, ki je hkrati tudi najbolj zunanja; tisto znotraj vidnosti, kar je nevidno; tisto znotraj mišljenega, kar je nemišljeno; tisto znotraj fizičnega, kar je digitalno; tisto znotraj realnega, kar je virtualno; in obratno: tisto znotraj virtualnega, kar je realno; ter tisto znotraj digitalnega, kar je realno. Bridle skuša narediti vidno samo tehnologijo, njeno materialno pojavnost, toda na način, da se ta vidi skozi oko te istega tehnološkega ustroja. Kot pravi na primeru mavričnega letala:

Izjava

Nemara bi bilo namesto viden bolje reči pojaven, kajti Bridle nenehno ustvarja med govoriti in kazati, med predavanjem in pisanjem ter razstavljanjem in kazanjem. Tako tudi nima posebnega smisla recenzirati njegovih konkretnih galerijskih predstavitev - tudi konkretne postavitve v Aksiomi ne - ki so le reprezentacija potekajočega procesa, ampak misliti sam ta proces. Česar se bomo tu poslužili skozi kratko poročilo Bridlove predstavitve.

Kot pove sam naslov, V senci brezpilotnega letala, se Bridle v Aksiomi razstavlja in predstavlja predvsem s projekti, ki so vezani na dronifikacijo kulture. Eden izmed projektov je tudi preprosta street art metoda javne intervencije: risanje modelov brezpilotnih letal na javnih površinah v velikosti 1:1, kar naj bi ustvarilo učinek direktne konfrontacije in umestitve nevidnega aparata v polje vidnosti.

Izjava

Vprašanje materialnosti in pojavnosti tehnologije, način, kako videti tehnologijo skozi to tehnologijo samo, seveda ni nič novega, v osnovi je to vprašanje avantgardizma. Toda pri Bridlu in sorodnih projektih se sama materialnost in pojavnost tehnologije nanaša na povsem drug princip, na princip transparentnosti, zato lahko tu govorimo o preseku med novinarsko-raziskovalnim in umetniško-metodološkim načinom. Na primer: Dronestagram, Bridlov instagram kanal, kjer objavlja podobe razdejanj, ki jih za sabo pustijo droni, je način raziskovalne metode, s katero v vidno polje ne spravlja le same tehnologije, temveč njene učinke.

Izjava

Pri tem je pomembno, da transparentnost demistificiramo, kajti transparentnost ni nič drugega kot določen način nadzorovanja; z drugimi besedami, transparentnost je ideal tako oblasti kot upora, tako totalitarizma kot demokracije. Problem ni vsebinski, kdo ali kaj je lahko vidno, in kdo ali kaj je skrito, marveč predpostavka, da obstaja perspektiva, ki lahko zajame celotno polje. Vprašanje torej ni le vidnost tehnologije in dostopnost podatkov, kot bi lahko na prvi vtis brali tudi predstavljeno Bridlovo delo, ampak na eni strani vzpostavitev perspektive gledanja, ki skuša misliti samo sebe, kot v primeru naredi vidno tehnologijo skozi to tehnologijo samo; in na drugi strani uporaba podatkov na predrugačen, da ne rečem eksperimentalen način. Konec koncev gre za vprašanje subjektivacije, ki danes ni le popolnoma prekarizirana, temveč tudi dronificirana, upravljana na daljavo. V tem smislu lahko razumemo tudi Bridlov najnovejši projekt mrežnega državljanstva, Citizen Ex, ki ga je predstavil v Aksiomi.

Izjava

Avtorji: 
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.