Libertinstvo za pokušino, po Sadeovih 120 dneh Sodome

Najprej je treba biti bogat, mastno, usrano bogat, potem prideta položaj in moč. In najskrajnejše razsvetljensko spoznanje, živeti in biti in imeti ves svet za zgolj sredstvo, s katerim služiš svojim zli sli, strastem in nepotešljivemu poželenju. S sebi enakimi prijatelji libertinci, ostali ljudje pa so kratko malo prostotržno konzumljivi kot hrana, voda, bencin, dokler le koristijo podaljševanju užitka, ultimativnega užitka z velikim UUU.

Ni fukanje, sploh ono dosadno vaginalno, edina prava luknja je mimogrede rektumska, fukanje je za amaterje, sploh pa se je do tja treba šele prebiti, prebuditi edinole na najskrajnejše obscenosti občutljive kurce. Na božansko voljo imeti lepe, mlade ljudi, obojespolne in brezmadežne. Oni so tnalo za tvojo macolno batino. A kako ga dvigniti, tega smrtonostnega pitona?

Pred spolovilnimi kontakti so rajcaška igračkanja. Ljubko riganje v usta, na nos, jajca. Dalje kozlanje na ista mesta. Potlej se mladenki skozlaš v grlo in ji veliš, naj ti to isto kozlanje izbruha nazaj. Naslednje jutro ti mora v gobec spustiti salvo prdcev, če je med njimi kak košček dreka, nič zato. A gorje, če je kdo sral ali scal brez tvojega dovoljenja, takoj faše tristo udarcev z bičem. Potlej se mlademu Adonisu poserješ v usta in mladi pički devički veliš scati v svoja. Končno se okopaš v banji driske, poližeš rit vlačugi, ki si je prav zate cel teden ni brisala, očistiš do sijanja, in žvaleč z drekom v debelem črevesju ti drkanemu vendarle lahko pride.

Pomni, karkoli dvigne tiča, je dobro, in edina zla stvar na svetu je odreči se temu užitku. To je zločin proti naravi, ki ceni in rabi pregreho ravno tako kot krepost, celo bolj. In ni je odurnejše, idiotskejše in zlikovskejše reči, kot je vera, religija s svojim bogom, moralo, zapovedmi in podobnimi traparijami. Da ne slišim koga omenjati boga oz. vedno, kadar se ga omeni, se ga lahko le kleveta in preklinja, zatorej ga kar izgovarjajte. Jebemti boga v njegova smrdljiva usta, jajca mu vtaknem v rit.

Nato se lahko začne razdevičevati, v obe kardinalni luknji, pičkino in ritno, deklice in dečke, labode in koze. V nozdrvi. S hostijo na kurčevem vršičku. Devica naj gre k spovedi, nato jo pofukam v gobec. Prijatelj, zdrobi hostijo in mi jo zarij v anus, vse do dreka, naj ti ga tako presranjenega izserjem na jezik. Ti, prasica hčerka moja, pa da mi ne nehaš drkat, dokler ti ne špricnem v oči, če ne, ti na štirih mestih pod komolcem zlomim roko.

In naprej, užitek nima mej, hoče še in še, dokler ne požge vesolja. Sekamo prste in žagamo noge, pulimo žrtvi zobe, medtem ko jo fukamo v rit in se z v možgane zaobrnjenimi očmi nasajamo, kako krasno se v bolečinah stiska jeban anus. Pulimo nohte na nogah in iztikamo oči, skozi izpraznjeno lobanjino votlino fukamo v možgane. Nosečnicam izžigamo plodove in jih pred njihovimi očmi peštamo v kašo. Pankrt je ponavadi naš. Puščamo in pijemo kri in prihaja nam v kelihe na oltarju. A ne ubijamo. Ne še. Ta strast je zadnja, poslednji užitkov obraz.

Zdaj pa gre res zares. Pribijemo na kol in pustimo, da tako crkne, divje drkamo, ko umira. V rit spustimo lačno kačo, ki požre drobovje. S kleščami trgamo drobčkane delčke mesa, subtilno in precizno, dokler se v grozovitih mukah ne stegne. Pred tem nam trikrat pride. Na večerjo vabimo prijatelje, vsakič koga zastrupimo in ob tem spustimo spermo v gate. Devico na silo puščamo budno, umre od nespečnosti. Nosečnici v očesi zabijemo razbeljen žebelj, pa v obe nipli in narta, končno v popek, s čimer ubijemo plod in takoj za tem njo. Mora biti tik pred rojevanjem. Kurbi prilepimo usta na usta in ju pustimo brez hrane, čakamo, da se požreta. Et cetera. Bog mi ga fafa, jajcem je zmanjkalo sperme.

A kaj nas zrajca onstran sleherne udejanjene obscenosti, izvršenega zločina? Literatura, pripovedovanje, zgodbe. Kajti nič ne stimulira bolj kakor glasovi naših lepih pripovedovalk, ki nam suflirajo najrazvratnejše zabeljene prigode, da jih lahko potlej sproti izvršujemo na sebi in svojih žrtvah. Fantazijo najbolj razpali fantazija. Ona je gorivo, s katero žgemo željo, uživanje in pičkine notrine. Ker brez duha se še srat ne da. In fukaš lahko zgolj z duhom.

Poslušalca, vama je prišlo? Le vzemita v roke 120 dni Sodome našega majstra Sada in prihajalo bo še bolj, če ne sperma, pa ogorčenost, gnus in moraliziranje. Štirje prijatelji. Štiri pripovedovalke. Štiri žene, hkrati hčerke prijateljev. Štiri služabnice. Štiri zvodnice. Osem fukačev. Osem devic. Osem devičnikov. Od sveta odrezana graščina, kamor lahko prideta le ptič in hudič. Štirje meseci, vsak s svojo strastjo, ki jo razgalja vsakokratna pripovedovalka. Preživi jih šestnajst. Če sta gledala le Pasolinijevo filmsko adaptacijo, potem morata vedeti, da je knjiga obsežnejša, brutalnejša in duhovitejša, huronsko smešna. In ja, vse zgoraj omenjeno je zgolj hladna predjed. Bukva bukvalno nasiti z rečmi, ki si jih ni mogoče zamisliti. Prečekirajta. In onanirajta.

Šolo libertinstva je študiral teoretski sodomit Matjaž.