V redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent bomo ta teden posvetili seriji oddaj o kamniški kulturi. Za pričetek cikla smo z Goranom Završnikom govorili o festivalu Kamfest, ki je verjetno najprepoznavnejši trejdmark kamniške neodvisne scene. Završnik pa je kot vodja programske ekipe Kamfesta in predsednik Kulturnega društva Priden možic, ki festival organizira, skupaj z Rokom Koscem eden glavnih motorjev te scene. Zgodba se prične leta 1996, ko so nekdanji udeleženci ljubljanske gledališke in lutkovne šole Gilš - KODUM in hkrati člani gledališke impro ekipe Piloti v Kamniku ustanovili društvo Priden možic. Društvo se je že takrat in se še vedno ukvarja predvsem z uličnim gledališčem. Preskok v njihovem delovanju pa se je zgodil leta 2002, ko se jim je ponudila priložnost, da prevzamejo v upravljanje Dom kulture Kamnik, kar so počeli do leta 2017. Prvi Kamfest se je zgodil leta 2004, pri njem pa so se zgledovali po ljubljanskem festivalu Trnfest, ki ga je prirejal KUD France Prešeren.

Ampak, naši zgledi so bili pa ...

Med travniške festivale Završnik prišteva recimo Rock Otočec in Metalcamp, na katerih udeleženci ponavadi kampirajo v naravnem okolju. Kamfestovi bratski festivali pa so urbani Rdeči revirji ali Zmaj ‘ma mlade. 

Ker izhajamo iz uličnega gledališča, ...

Prvi Kamfest leta 2004 je imel zgolj eno prizorišče, ki so si ga pol-pol delile uprizoritvene umetnosti in glasba, trajal je tri tedne in se zaključil z odmevnim koncertom prvotne zasedbe skupine The Stroj, ki si ga je ogledalo tisoč obiskovalcev.

Potem smo pa začeli mogoče mičkeno iti ...

Festival ima od leta 2006 več prizorišč, postal je krajši – nazadnje je trajal 9 dni –, vsebinsko težišče pa se je premaknilo h glasbi. A vendarle je Kamfest zaradi prvotnega delovanja organizatorjev v uličnem in impro gledališču ohranil dogodke performativnih in vizualnih umetnosti, s katerimi lahko posega v degradirane urbane prostore mesta Kamnik in tako nanje usmeri pozornost javnosti.

Od 2006 naprej ima [Kamfest] eno zelo močno rdečo nit...

Velik prelom se je zgodil leta 2008, ko je bila programska vodja Ana Duša in je festival zaprosil za sredstva ministrstva za kulturo na področju glasbe. Letni proračun festivala je sicer 100 tisoč evrov, od tega jih 50 tisoč prispeva Občina Kamnik, 16 tisoč dobi festival od ministrstva za kulturo – prav zdaj je Kamfest dobil potrjeno štiriletno sofinanciranje – ostalo pa organizatorji dobijo od sponzorjev in prodaje kart. Festival si trenutno po Završnikovih besedah lahko privošči glasbene skupine za do pet tisoč evrov honorarja. S tem pa prispemo do naslednje rdeče niti festivala, namreč podpore profesionalnih umetnikov, ki živijo v Kamniku ali so bili tam rojeni.

Ena špura, zelo močna na Kamfestu zadnja leta, ...

Tak festival pa seveda lahko obstaja le z močno ekipo prostovoljcev, za katere Završnik prostodušno prizna, da jih izkoriščajo, jim pa seveda nudijo hrano, znanje, izkušnje in žuranje.

Jaz sem prepričan, da je marsikdo rekel, da se je počutil ...

Vključevanje mednarodnih prostovoljcev pa je festivalu dalo težo tudi na občinskem političnem parketu.

Preko voluntariata [so] hodili pa ljudje iz vsega sveta ...

Težo daje festivalu tudi ekonomski vpliv. Vsako leto imajo namreč od 30 do 50 tisoč obiskovalcev, naraslo je število prenočišč v času festivala, s Term Snovik so organizirali tudi avtobusne obiske Kamfesta. Zato ni čudno, da so Pridnemu možicu hoteli festival že kdaj prevzeti. 

Ja, Velikokrat. Tukaj je bilo zelo preprosto: ...

Med pogovorom z Završnikom postane jasno, da je Kamfest tesno vpet v delovanje neodvisne scene, saj se projekti, ki nastajajo v okviru Mladinskega centra Kotlovnica, Doma kulture ali KD Priden možic predstavijo prav na festivalu in s tem pritegnejo pozornost slovenske javnosti, medtem ko jih lokalni časopisi bolj ali manj spregledajo. Čeprav festival vztrajno širi obzorja lokalnega občinstva in podpira razvoj profesionalne in mladinske umetnosti, pa je tako kot celotna kamniška neodvisna kultura ranljiv. Po Završnikovem mnenju namreč razen KD Priden možic in MC Kotlovnice v Kamniku ni dovolj močne organizirane skupine, ki bi lahko uspešno posredovala med civilno družbo in občino. Na lokalni politični sceni pa se gibljejo vplivni igralci s slovenskega političnega parketa, katerih agenda ni po Završniku »nič kaj sodobna in nič kaj kamfestovska«.

Mi ne bomo zmogli tega za zmeraj držat ...

*** *** ***

Naslovna ilustracija - Lenart.