»Premik v razpoke in občutja še ne ubesedljivega«

Audio file
Vir: Vir: Izvirne fotografije: Nada Žgank (vir: Bunker); avtor grafičnega dizajna: VidS
Recenzije z Mladih levov 2025 (2/2)

Med 23. in 30. avgustom se je v Ljubljani odvil že 28. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi, ki je v okolico Tabora pripeljal šestnajst umetniških projektov od blizu in daleč. V torek smo se že posvečale trem izmed njih, danes pa bomo pod drobnogled vzele še tri.

Začenjamo s performansom 3. julij, 1998, Nič nikoli zares ne umre v režiji Filipa Mramorja, ki si ga je 26. avgusta ogledala Lara Nia;

nadaljujemo z instalacijo Rožice in pivo, ki je bila na ogled tekom celotnega festivala, z avtoricama Čarno Lampret in Ajdo Pirtovšek pa se je prav tako pogovarjala Lara Nia;

zaključujemo pa s performansom DISKOlektiva Aplavz, ki se ga je v nedeljo, 25. avgusta, udeležil Samo.

Vir: Bunker FB stran | Foto: Nada Žgank
Audio file
12. 9. 2025 – 15.30
Recenzija uprizoritvenega sprehoda DISKOlektiv: Aplavz

Kot so zapisale organizatorke – ekipa zavoda Bunker: »Za posamične predstave se pri tokratnih Mladih levih zdi, da po močnem obdobju, ko je umetnost poskušala z neposrednimi intervencijami in eksplicitno nagovoriti politične rane oziroma rane skupnosti, letošnjih umetniških del ne zaznamuje odsotnost poguma poimenovati probleme s pravimi imeni ali celo resignacija, ampak neki premik v razpoke in občutja še ne ubesedljivega, a prihajajočega, visečega v zraku, obetov.«

Leto izdaje
Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi