Eksperimentalni uvod v kinotečno sezono
F: Slovenska kinoteka
Prejšnji četrtek je svoja vrata v novo sezono odprla Slovenska kinoteka. Kratkemu predstavitvenemu dogodku je sledil premierni prikaz programa domačih kratkih eksperimentalnih filmov, ki so jih v kinoteki restavrirali v okviru programa Sezona klasičnih filmov. Naslov »Sezona klasičnih filmov« je sicer tavtologija, saj je vsaka sezona v Kinoteki sezona klasičnih filmov. Eksperimentalni filmi iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, s katerimi so sezono otvorili, pa imajo za razvoj slovenskega filma zelo pomembno, a pogosto spregledano vlogo, pove skrbnik avantgardnih zbirk v Kinoteki, Matevž Jerman.
Čeprav je tradicija kinoklubov v današnjih časih domala zamrla, to ne pomeni, da možnosti za svobodno ustvarjanje ni več. Film, kot nam namigne Jerman, je živa stvar, ki ne pozna togih in strogih navodil glede produkcijskih sredstev. Sploh pa to velja za žanr eksperimentalnega filma, saj tradicija tega tudi v sodobnosti odmeva na številnih področjih umetniškega ustvarjanja, denimo v uprizoritvenih umetnostih, umetniških instalacijah in kratkih filmih.
»Eksperimentalni film« je zelo širok pojem, ki mu težko zadostí kakršnakoli opredelitev. Njegova edina umeščujoča lastnost je morebiti absolutna heterogenost pristopov. To je bilo opazno tudi v filmih štirih različnih avtorjev, ki so jih v Kinoteki prikazali v četrtek. Najbolj avantgardna sta bila filma Vse se vrti in Pika poka avtorja Davorina Marca, ki je slovel po praskanju, luknjanju in celo prežvekovanju filmskega traku. Film Odmev in odziv režiserja Vinka Rozmana je meditacija na Proustov citat »Za svetlobo in gibanjem je še nekaj drugega«. Prvoosebna kamera iz različnih perspektiv obkroža cerkev, odmev njenih zvonov pa slišimo v ozadju in tematizira »sàmo filmsko abstrakcijo kot abstrahiranje čistega gibanja«. V triptihu filmov Anno Passato, Divjad in Pes Karpa Godine se kamera giblje z izrazito sunkovitostjo. S pomočjo različnih svetlobnih, barvnih in pripovednih kontrastov pripoveduje hudomušne zgodbe o človeškem stiku. Več o Godinovem triptihu nam pove Jerman.
Poleg filmov omenjenih avtorjev je bil del četrtkovega programa tudi film Dislocirano tretje oko: Bismillah / v štirih stavkih avtorja Sulejmana Ferenčaka. Pol ure trajajoče vrtenje kamere na stativu v štirih različnih usmeritvah zaključi performativni prihod režiserja na oder. V času, ko so film digitalizirali, je Ferenčak svoj prihod na oder posnel, posnetek pa je dodal v zadnji del filma, s čimer je dosegel zanimiv učinek digitalne prisotnosti. V Ferenčakovem filmu pomembno vlogo igra zvok – različni kriki in odlomki petja, ki se ponavljajo v zanki.
Ohranjanje tradicije zvočne spremljave v filmu je poleg ostalih dejavnosti, ki smo jih omenili v začetku, ena izmed pomembnejših dejavnosti Kinoteke. V okviru rubrike Kino uho vsako leto predvajajo številne filme iz obdobja nemega filma, ki jih z glasbeno podlago v živo spremljajo priznani glasbeniki. Letos decembra bodo predvajali znamenito nemo grozljivko Nosferatu, ki jo je leta 1922 posnel nemški režiser Friedrich Wilhelm Murnau. Živa glasbena spremljava je res nekaj posebnega – pa je filmski zvok v času po zatonu takšne spremljave začel izgubljati pripovedni pomen? Na to vprašanje nam odgovori Anja Banko, asistentka urednika filmskega programa v Kinoteki.
Letos Slovenska kinoteka ponuja tudi tri abonmaje, namenjene družinam, dijakom in študentom. Z družinskim abonmajem se bodo obiskovalci potopili v svet literarnih junakov in pripovedi, znanih tudi s knjižnih polic. Dijakom so letos namenili devet filmov ameriške neodvisne produkcije iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, študentom pa devet filmov sodobne vzhodnoazijske produkcije. Vsi abonmaji so med drugim namenjeni vizualnemu osveščanju različnih starostnih skupin, kar je po mnenju Banko nujno potrebno, saj živimo v stoletju podob, ki se jih moramo naučiti prepoznavati, razbirati in čutiti. Temu je namenjena tudi mednarodna filmsko-kritiška šola, ki nosi naslov Jesenska filmska šola. Glavna tematika letošnje Jesenske filmske šole bo povezava filmske teorije in prakse. Udeleženci bodo preučevali filmske stvaritve ustvarjalcev, ki so začeli kot kritiki in končali kot režiserji. Kot pove Banko, to v zgodovini filma niti ni takšna redkost.
V letošnji sezoni bomo lahko v Kinoteki gledali retrospektivi hrvaškega režiserja Rajka Grlića in indijskega režiserja Satyajita Raya, sezono pa bo zaključila velika retrospektiva Živojina Pavlovića, enega najbolj kontroverznih režiserjev tako imenovanega jugoslovanskega črnega vala. Vse to bomo gledali v klasičnem, analognem filmskem formatu, saj kinoteka, kot zaključi Banko, »živi in diha filmski trak«.
V Kinoteki je bil Jaka.
Sarajevska premiera filma Sarajevo safari
f: Arsmedia.
Minulo soboto se je na festivalu dokumentarnega filma v organizaciji Al Jazeere v sarajevskem spominskem centru Kovači zgodila premiera filma Sarajevo safari slovenskega režiserja Mirana Zupaniča. Dokumentarni film v koprodukciji Al Jazeere in Slovenskega filmskega centra predstavi pričevanja o lovu na ljudi v obleganem Sarajevu. Priče v filmu razkrivajo, da so ob podpori tedanje Jugoslovanske vojske v Bosno preko Italije prihajali bogati tujci, ki so iz ostrostrelskih gnezd streljali na oblegano mesto, plačevali pa so tudi glavarino po ustreljenem človeku.
Sarajevo safari se začne z izpovedjo Slovenca, nekdanjega jugoslovanskega obveščevalca, ki je je kasneje delal za neimenovano ameriško obveščevalno agencijo* in je bil med vojno priča tujcem, ki so streljali na ljudi. Drugi vir je Edin Subašić, upokojeni sarajevski obveščevalec, ki opiše, kako so že med vojno raziskovali takšne govorice. Obe priči sta bili podlaga za potrditev zgodbe, ki ji režiser Miran Zupanič spočetka ni verjel.
Velik del dokumentarnega fima je namenjen žrtvam oziroma v kontekstu filma tistim, ki so bili lovljeni. Spregovori par, ki jima je snajper ubil otroka, ter študent fizike, ki je zaradi snajperja pristal na vozičku.
Premiero filma, ki je bila razprodana v nekaj dneh, si je v soboto ogledalo osemsto ljudi. Zaradi velikega zanimanja se napovedujejo tudi nadaljnje projekcije. Obiskovalci so bili vidno pretreseni, nekaj jih je tudi predhodno zapustilo prizorišče. Premiero je pospremil dolg aplavz. Večina obiskovalcev je obleganje bodisi doživela bodisi so potomci preživelih.
Film je odprl novo in doslej skrito poglavje balkanskih vojn. Še pred premiero je doživel pogrom s strani srbskih medijev, češ da je film še en napad na Srbe. Film se sicer ne ukvarja s strukturnim nasiljem, ampak skuša samo predstaviti dejstva in se osredočiti na neposredne priče in neposredne žrtve.
Z režiserjem se je v Sarajevu pogovarjal Miha Turk.
____
* Novica o filmu Sarajevo safari je bila naknadno dopolnjen. Prva priča v dokumentarnem filmu, je po razpadu Jugoslavije sodelovala z neimenovano ameriško obveščevalno agencijo in ne več z jugoslovanskimi obveščevalnimi službami.
Dodaj komentar
Komentiraj