Gradnja skupnosti
Že v januarju so naši kolegi z APR-a poročali o načrtih za rušitev zadružnega doma v občini Komen. Ta že vse od svojega nastanka v pičlih dveh mesecih leta 1948 zaznamuje središče kraja, hkrati pa priča o moči skupnostnega delovanja.
Načrt novega doma, ki naj bi nadomestil močno dotrajani zadružni dom, je občina predstavila v glasilu Burja decembra lani. V oči močno bode namera, da bodo skupaj z domom uničene tudi notranje poslikave v tehniki sgraffito, ki bi jih nato nadomestila projekcija na zunanjo steno.
Tako smo se na sončno majsko nedeljo v kulturni redakciji odpravili na izlet na Kras, da bi si, poleg ogleda objekta, ustvarili sliko o lokalnem odzivu na načrte. Od vprašanih, ki so pred našo snemalko sicer postali sramežljivi, smo izvedeli, da močno prevladuje želja po ohranitvi objekta. Čutiti pa je tudi naveličanost z dolgotrajnimi postopki; naročilo za prenovo je bilo namreč izdano že leta 2017. O razlogih za to razmišlja eden od občanov:
Kljub relativni velikosti pa dom danes ne zadostuje več potrebam skupnosti. Ob prihodu nas preseneti, da prostore poleg knjižnice in različnih društev zasedata še frizerski salon in kiropraktik. Domačini pa opozarjajo, da se v dvorani, ki je sicer namenjena kulturnim dogodkom, teh ne odvije prav veliko. Povedo, kako vpet v delovanje skupnosti je dom danes:
Po predstavitvi prvih načrtov sta se kritično odzvali tako lokalna skupnost kot stroka in občino pozvali, naj zadružni dom ohrani. Interes za ohranjanje kulturne dediščine zadružnih domov, kljub temu da jih spomeniško varstvo ne ščiti, torej očitno obstaja. Arhitekt Blaž Babnik, ki je prav na temo zadružnih domov s sodelavci pripravil paviljon na lanskem Arhitekturnem bienalu v Benetkah, je eden izmed pobudnikov nove iniciative za prenovo Komenskega doma.
Glede na to, da se je ob prvem poročanju občina kazala kot problematični akter, ki skuša destruktivno poseči v kulturno dediščino, smo lahko ob njihovem odzivu pozitivno presenečeni. Kot vedno pa odprto ostaja vprašanje financiranja, pa tudi širše urbanistične vizije.
Babnik pravi, da glede problematike poslikav še nimajo konkretnih rešitev, predvidevajo pa, da bo zadevo prevzel Restavratorski center. Poleg tega je ob naši omembi nove iniciative večina domačinov debelo pogledala, zato nam Babnik pojasni, da je zadeva sicer še v povojih, in predstavi načrt sodelovanja s skupnostjo:
Kako se bo stvar razpletla, bo torej, na razočaranje domačinov, pokazal čas. Kljub nedorečenosti mnogih elementov pa je zavedanje, da je situacija vzbudila tolikšen angažma, spodbudno.
Kulturne novice je pripravila Neža U.
Dodaj komentar
Komentiraj