Hipersonično plovljenje med black metalom in Žižkom in Petersonom

Hipersonično plovljenje med black metalom in Žižkom in Petersonom

Kulturna ali glasbena novica
19. 4. 2019 - 14.16

Drage poslušalke in poslušalci, pozdravljeni v zadnjih Kulturnih novicah ta teden, kjer se posvečamo umetniškemu projektu Here we go again...System 317 Marka Peljhana. Razstavljeno delo, kjer središčno vlogo igra hipersonična tehnologija, bo Slovenijo zastopalo na bližnjem 58. beneškem umetniškem bienalu. Namen projekta je - če pri razlagi ponudimo Peljhanove lastne didaskalije - občinstvo voditi k razmisleku o trenutnem ekološkem ter političnem stanju na planetu ter k intenzivnim poskusom iskanja odgovora na slednje. V praksi gre pravzaprav za objekt hipersoničnega plovila za dve osebi, svojevrstnega kolonizacijskega, apokaliptičnega in piratskega orodja. Delo vključuje tudi tekstualni element, delo Revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti ŠUM, ki nosi ime Hipersonična izpolnoverja in združuje besedila slovenskih in tujih teoretikov ter piscev s področja teorije-fikcije in trde znanstvene fantastike.

V Umetnostni galeriji Maribor bo drevi ob sedmih otvoritev razstave Zora Plešnar - Retrospektiva. Zoro Plešnar gre označiti kot eno najvidnejših osebnosti slovenske fotografije 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Razstavljeni opus umetniške fotografinje, znane tudi zaradi sodelovanja na ključni razstavi fotografske skupine avantgardnega modernizma Mariborski krog, bo na ogled do 4. avgusta.

Začetke fotografskega delovanja Zore Plešnar in vpliv okolja nanjo nam je orisala kustosinja razstave Andreja Borin.

IZJAVA

O opusu fotografinje ponovno Borin.

IZJAVA

Strukturo razstave je predstavila Andreja Borin.

IZJAVA

Posebnosti fotografije Zore Plešnar v primerjavi s takrat prevladujočimi tematskimi vzgibi fotografov Mariborskega kroga strne Borin.

IZJAVA

Opominjamo pa tudi, kajpada, na nestrpno pričakovan intelektualni spopad dveh središčnih figur zvezdniške filozofije, Slavoja Žižka in Jordana Petersona. Slovenski filozof, ki svoje filozofske premise navezuje zlasti na teoretske okvire Freuda in Lacana, ter kanadski klinični psiholog in jungovec bosta verbalni orožji protistavljala ob pol tretji uri ponoči po slovenskem času. V Centru performativnih umetnosti Sony v Torontu bosta preizpraševala, kateri sistem vodi v večjo srečo - kapitalizem ali marksizem, pri čemer bo natlačena dvorana vsekakor občutila tudi obojestransko kritiko do koncepta sreče. Filozofski kombat bomo komentirali v živo v današnjem nočnem programu.

Še danes pa v Moderni galeriji poteka Simpozij teorije črnega metala sodelavcev Redakcije za kulture in humanistične vede domačega radia. Predavanja potekajo do 17.45, vabljeni pa tudi na večerni koncert v Menzi pri koritu na Metelkovi, kjer lahko black metal teorijo tudi finančno podprete.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness