Hraniti sodobno umetnost
V sredo, 17. 10., je minister za kulturo, kot smo že poročali, s podpisom pogodbe zaščitil zasebno zbirko umetnin Nove ljubljanske banke kot nacionalno bogastvo. S tem brez dovoljenja ministra zbirka ne sme zapustiti države, prodati pa se jo sme le v celoti.
Danes zvečer ob osmi uri v rogovski galeriji Kljub vsemu Dejan Knez, ustanovni in nekdanji član Laibacha ter kolektiva NSK, na dražbi prodaja svoja dela.
V luči teh dveh dogodkov, enega iz samega centra državne kulture, ki naj zaščiti umetnost pred nevarnostmi privatizacije NLB, in drugega, katerega glavni akter je po delovanju v ključnem umetniškem projektu slovenskega liberalizma, NSK, pristal v popolni rogovski obskurnosti, smo poskusili izvedeti, kakšni so pogoji in možnosti hrambe in arhiviranja najsodobnejše umetniške produkcije.
Dr. Petja Grafenauer, docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, meni, da slika ni rožnata, prej ekspresionistična:
Kljub temu pa obstajajo institucije, ki imajo za vizualne umetnosti vlogo, analogno nacionalni knjižnici:
Predstavnica Združenja slovenskih likovnih umetnikov Olga Butinar Čeh pravi, da popoln popis ne obstaja, izpostavlja pa prizadevanje združenja za sledilno pravico v sklopu avtorskih pravic umetniških del.
Kako bi lahko stanje na tem področju izboljšali? Govori Petja Grafenauer:
Olga Butinar Čeh po drugi strani opozarja, da bi bil popolnejši pregled sicer dobrodošel, a ničesar podobnega ni niti v državah, s katerimi združenje sodeluje:
Navsezadnje se obe sogovornici strinjata, da so starejša obdobja dobro dokumentirana, na področju sodobne umetnosti pa trenutno obstaja določena praznina. V tem kontekstu se nam še posebno zastavlja vprašanje zapuščine obrobnih umetnikov, ki niso umeščeni v večje javne ali privatne zbirke.
Jutri opoldne odpira v tivolskem rastlinjaku svoja vrata bioakustična galerija Steklenik, ki bo povezovala umetniške in znanstvene prakse s področij bioakustike, zvočne ekologije in zvočne krajine.
Dodaj komentar
Komentiraj