Izlet po ljubljanskih skejt spotih
Pozdravljene, drage poslušalke, v Kulturnih novicah. Danes bomo poskušale odgovoriti na eno izmed večnih vprašanj, ki pesti vsako Ljubljančanko. Zakaj morajo ti ljudje ves čas ropotati in razbijati? Ali morajo res to početi ravno tu? Predvsem pa – kaj je sploh fora? Govorimo seveda o naših najljubših urbanih razgrajačih – skejterjih.
Našo odpravo po lokalnih skejt spotih začenjamo na mestu, ki ga je Mestna občina Ljubljana odredila rolkanju. Skejt park Tivoli so otvorili davnega leta 2019, ko je nihče drug kot sam župan ob spremstvu Magnificove glasbe slavnostno prerezal trak. Te močne kontrakulturne in protiinstitucionalne geste pa žal ni pozdravil skoraj nihče. Na otvoritvi sta bila prisotna dva skejterja in en BMX-ar, park pa je takoj po otvoritvi docela sameval. Skejterji so namreč v nedokončan park, obdan z ograjo, priplezali že dva meseca prej in si ga predčasno prilastili. Jasne sledi uporabe so bile tako vidne že na otvoritvi popolnoma novega parka. Kaj si skejterji mislijo o uporabi prostora, ki je bil namenjen specifično njim, povprašamo Matjaža, Zorana, Domna in Karolino.
Ker pa v prestolnici na srečo nimamo le enega skejt parka, odskejtamo do Cukrarne, pod Fabianijev most. Tam nas čakata Samo Bajec in Irena Babič, člana društva Rollera, ki v skejtparku Fabiani organizira brezplačne tečaje.
Bajec nam razloži tudi zakaj je pomembno, da skejt park ne obtiči zgolj v svoji izvorni obliki.
Za tem se odpravimo še na muzejsko ploščad na Metelkovi ulici. Značilno frazo, ki se nanaša na ta prostor, nam poda Klímzi, obrazloži pa jo Mičo.
V upanju, da smo tudi same dovolj navdušene nad Semom in vsemi njegovimi lepotami, nam Mičo obrazloži še njegovo zgodovino in trenutno stanje.
Utrujene od obiskov vseh skejt spotov, pa si lahko nekoliko oddahnemo, ko se znajdemo pred našim dragim hramom kulture, prišle smo namreč do Cankarja. Zakaj skejterji gravitirajo ravno k temu prostoru, nam razložijo njegovi najbolj redni uporabniki Tevž, Robke in Čoro, trije pripadniki ljubljanskega skejt kolektiva LYC.
Navsezadnje izvemo tudi, zakaj skejt parki niso dovolj in skejterji sploh čutijo potrebo po tem, da motijo javni red in mir.
S tem je naše popotovanje zaključeno. Upam, da ste drage poslušalke dobile uvid v življenje in motivacijo teh destruktivnih bitij in boste ob naslednjem srečanju z njimi premogle več razumevanja za njihovo motečo dejavnost.
Skejtala je vajenka Lea, navijal pa je Lenart.
Vir slike: Matic Flajs @zlobanaobzorju
Dodaj komentar
Komentiraj