Veliki dan velike zgodbe bo drevi naposled le doživel svojo otvoritev. Ob 20 uri se v prostorih Moderne galerije odpira razstava NSK: Od Kapitala do kapitala. Ponovimo s poenostavitvijo: umetniški kolektiv Neue Slowenische Kunst bo po 31 letih doživel svojo prvo celovito retrospektivno predstavitev. Kot je dejala kustosinja Zdenka Badovinac, umetnosti NSK-ja pozornost ni nikoli uhajala. Zdi se, da o njem vemo že vse, a ni tako. Preden se torej osredotočimo na poročanje s tiskovne konference, spomnimo: kolektiv Neue Slowenische Kunst so leta 1984 ustanovile multimedijska skupina Laibach, skupina vizualnih umetnikov IRWIN, gledališka skupina sester Scipion Nasice, pa tudi oblikovanju posvečeni Novi kolektivizem. Sčasoma so se jim pridružile še nove sekcije, zgodba pa še traja. Kot pravi Dragan Živadinov pa je treba ločevati:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Razstava svoj naslov – Od Kapitala do kapitala – črpa iz kritike kapitalističnih odnosov. A vendarle, kot pravi Zdenka Badovinac:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Leto dni po osamosvojitvi je nastala tudi prva »država v času«, Država NSK. Posledično je, pripoveduje Badovinac:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Tej naj bi sledila institucionalna gradnja, kar pa je poleg »države« in »kapitala« tudi ena izmed treh tem postavitve. Zdelo se je, da Badovinac v imenu institucije Moderne galerije že proslavlja uspehe razstave, kar pa je po svoje upravičeno.

Vprašanje umetnosti in politike ter zahoda in vzhoda pa je na nekoliko drugačen način predmet mednarodnega kolokvija Politika, estetika in demokracija, ki se je pred približno desetimi minutami v organizaciji Filozofskega inštituta ZRC SAZU in Akademije za vizualno umetnost pričel v atriju ZRC SAZU. Kolokvij sledi in premišljuje tematske linije sodobnih biopolitičnih, nekropolitičnih in vladnostnih praks, predvsem v navezavi na estetske režime in kolonialistični ustroj sodobnega kapitalističnega sveta. Na kolokviju, ki sta jo odprla Marina Gržinić in Sebastjan Leban, se bo do večera zvrstilo še sedem predavateljev in predavateljic, tematsko pa se kolokvij razpenja vse od vprašanja nevroestetike preko zapuščenega telesa do seveda klasičnega vprašanja emancipacije znotraj nekropolitike.