Pred dvema tednoma je Mladina objavila depešo veleposlaništva v Rimu, v kateri je veleposlanik Tomaž Kunstelj izrazil svoje neodobravanje v rimski galeriji sodobne umetnosti MAXXI napovedane razstave Večje od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije. Zdi se mu neprimerna za promocijo Slovenije v času praznovanja tridesetletnice samostojnosti in predsedovanja Evropski uniji, zato razstave veleposlaništvo ne bo promoviralo. Razstava je, v koprodukciji z Moderno galerijo, načrtovana na pobudo rimske galerije. Kustosinji razstave pa sta nekdanja direktorica Moderne Zdenka Badovinac in Giulia Ferracci.

Kunstelj v depeši med drugim zapiše tudi, da naj razstava izbirčnemu rimskemu občinstvu ne bi primerno predstavljala dosežkov slovenske umetnosti od osamosvojitve dalje. Vprašanje, ali je razstavo primerno vključiti v mednarodna projekta promocije Slovenije ob tridesetletnici osamosvojitve in predsedovanju EU, je po poslani depeši z Ministrstva za zunanje zadeve romalo na Ministrstvo za kulturo, kjer je komisija za vizualne umetnosti podala strokovno mnenje.

Nedavno zamenjana strokovna komisija na ministrstvu je ocenila, da razstava, citiramo: “žal ne zasleduje takih ciljev in vrednot mednarodne promocije slovenske kulture in umetnosti v svetu, da bi jo vključili v program dveh tako pomembnih mednarodnih projektov.” Konec citata. Na razstavi se bo sicer predstavilo štirinajst mednarodno priznanih slovenskih umetnikov, vsa predstavljena dela so nastala v času po osamosvojitvi, razstavo pa kurira slovenska kustosinja. Na ministrstvu so dodali še, da se je komisija do projekta opredelila izključno zaradi depeše veleposlanika.

Izvedba razstave pa prvotno sploh ni bila mišljena za letošnje leto. Pogovori z rimsko galerijo MAXXI so se pričeli že leta 2018. Več o postopku organizacije razstave pove Igor Španjol, predstavnik zaposlenih v svetu zavoda MG. 

Izjava

Prav prenos razstave v Ljubljano in posledični novo nastali stroški so za Ministrstvo za kulturo postali problematični. Ministrstvo nam je v pisni izjavi zatrdilo, da z razstavo nikoli ni imelo nič, citiramo: “O njej ne obstajajo nobeni uradni dogovori, ne pogodbe, ne kakršnekoli prošnje za sofinanciranje tega projekta na Ministrstvu za kulturo.” Konec citata. Projekt v Rimu resda ni povezan z ministrstvom, je pa Moderna galerija v načrtu za program leta 2021 že jeseni vključila tudi premestitev razstave v Ljubljano. V načrt je bilo vključeno tudi kritje stroškov prenosa razstave, kot je poudaril tudi Španjol. 

Moderna galerija trenutno pričakuje mnenje strokovne komisije na ministrstvu o predlaganem letnem programu in okvirnih sredstvih, ki jih bodo za načrt od ministrstva prejeli. Odziv ministrstva opiše Španjol.

Izjava

S presenetljivo visokimi sredstvi tako prenos razstave ne bi smel biti problem, vendar je končni letni načrt odvisen od vršilca dolžnosti direktorja muzeja moderne in sodobne umetnosti Moderna Galerija v Ljubljani Roberta Simoniška. Igor Španjol natančneje obrazloži postopek in odgovori na vprašanje, ali si bomo razstavo lahko ogledali tudi v Ljubljani.

Izjava

Razstava, ki jo je strokovna komisija na ministrstvu ovrednotila kot neprimerno priložnost za promocijo Slovenije, je strokovni svet Moderne galerije opisal kot razstavo izjemnega pomena. V izjavi za javnost so zapisali, citiramo: “da je izjemnega pomena predvsem z vidika tudi regionalno kontekstualne predstavitve slovenskih umetnikov v tako ugledni instituciji kot z vidika njenega prenosa v Moderno galerijo za letošnjo jesen, saj prenos vsekakor pomeni diplomatsko in strokovno poglabljanje odnosa z MAXXI-jem.” Konec citata. Opozorili so tudi na kontradiktorna mnenja strokovne komisije za vizualno umetnost na ministrstvu. Še lani je tedanja komisija, sicer v skoraj popolnoma drugačni zasedbi, zapisala, da vpetost Moderne galerije v mednarodni prostor in vabila kustosov ustanove v tujino razume kot dokaz veljave vsebin, ki jih institucija generira. Letos ministrstvo Moderni galeriji očita, da je celoten letni program preveč osredotočen na jugoslovansko umetnost.

Razstava, ki jo v Rimu pričakujejo konec marca, bo gotovo prinesla mednarodno promocijo sodobne slovenske umetnosti, saj je rimski muzej sodobne in moderne umetnosti MAXXI eden večjih in uglednejših tovrstnih muzejev. Vprašanje, na katerega smo dobili odgovor z ministrstva, se je glasilo zgolj, ali bo razstava promovirala tudi Slovenijo. Očitno kar lepo število slovenskih umetnikov in slovenska kustosinja niso dovolj, saj je že samo ime nekdanje geopolitične forme za našo sedanjo kulturno politiko sporno. Peter Rak, član strokovne komisije za vizualno umetnost na ministrstvu za kulturo, je v pisni izjavi za RTV Slovenija sporočil, da je razstava očitno osebni projekt Zdenke Badovinac. Pozabil pa je, da je bila med številnimi strokovnjaki k sodelovanju povabljena in izbrana prav ona. Očitno strokovnost zastavljene razstave ni dovolj, če vključuje ime države, v kateri smo bili, po besedah ministrstva, zatirani enako kot Američani pod britanskim imperijem.