Ponastavljanje življenja

Ponastavljanje življenja

Kulturna ali glasbena novica
16. 10. 2020 - 15.10

V četrtek, 8. oktobra, je Švedska akademija razglasila dobitnico Nobelove nagrade za književnost, ki je letos pripadla ameriški pesnici Louisi Glück za, citiramo, »njen nezamenljiv pesniški glas, ki naredi s strogo lepoto individualen obstoj univerzalen«. Konec citata. Slovenskim bralcem je 77-letna pesnica poznana po izboru pesmi z naslovom Onkraj noči, ki je leta 2011 izšel v zbirki Nova lirika v prevodu Veronike Dintinjane. Izbor zajema po nekaj avtoričinih pesmi iz skoraj vseh njenih zbirk, ki jih je do zdaj objavila dvanajst, k temu pa je dodala tudi nekaj zvezkov esejev o poeziji.

Louise Glück se je rodila leta 1943 v New Yorku, odraščala pa je na Long Islandu. Kot srednješolka je trpela za anoreksijo, vendar je kasneje bolezen premagala. Študirala je na univerzi Sarah Lawrence in na univerzi Columbia, vendar študija ni dokončala. Kljub temu je poleg pesniškega ustvarjanja poučevala poezijo v številnih akademskih institucijah. Trenutno poučuje angleščino na univerzi Yale v Connecticutu, kjer je tudi njena pesniška rezidenca.

Britanska pesnica Fiona Sampson v članku za Guardian pravi, da se dvanajst pesniških zbirk Louise Glück med seboj razlikuje tako tematsko kot po stilu. V prvih zbirkah, kot sta Firstborn in The House on Marshland, prevladujejo domače, družinske zgodbe. Kasneje se je preusmerila v bolj fabularno in filozofsko poetiko, o čemer pričata zbirka Averno in njena najnovejša stvaritev, Faithful and Virtuous Night. Kljub temu imajo po mnenju britanske pesnice vse zbirke letošnje nobelovke tudi dva skupna imenovalca: lucidnost in mirno pozornost. Pesnica, pravi, ima poseben dar, da destilira čas, lepoto in čustvene ambivalence, kar je sposobna narediti z eno samo razjasnitveno gesto, pri čemer le literarna aluzija izdaja kompleksnost, skrito za očitno lahkotnostjo njenega stiha.

 

Telescope by Louise Glück

 

There is a moment after you move your eye away

when you forget where you are

because you've been living, it seems,

somewhere else, in the silence of the night sky.

You've been stopped being here in the world

You're in a different place

a place where human life has no meaning.

You're not a creature in a body.

You exist as the stars exist,

participating in their stillness, their immensity.

Then you're in the world again.

At night, on a cold hill,

taking the telescope apart.

You realize afterward

not that the image is false

but the relation is false.

You see again how far away

each thing is from every other thing.

 

Predsednik odbora Nobelove nagrade za literaturo Anders Olsson je po pisanju francoske tiskovne agencije izrazil obžalovanje, ker pesnica zunaj Združenih držav Amerike ni bolj poznana in njena poezija ni bila prevedena v več tujih jezikov. Louise Glück bi si to zagotovo zaslužila, saj Nobelova nagrada ni prvo visoko priznanje, ki ga je prejela. Poleg številnih nagrad v preteklosti je letos prejela tudi nagrado Tranströmer, ki nosi ime Tomasa Tranströmerja, zadnjega pesnika, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Z njim si Louise Glück – po besedah Fione Sampson – ne deli zgolj Nobelove časti, temveč ju združujeta tudi sočutnost in izčrpna vizija človeškega razumevanja in usode, kar njeno delo navdaja z neverjetno močjo.

Njena poezija je tih, a jekleni podvig, svojevrstna mojstrovina ponastavitve živetih izkušenj. V pisanju je namreč, kot ugotavlja Sampson, samozavestna in sposobna prikazati dejanskost, veličino in merodajnost ženskih življenj. K temu je verjetno pripomoglo njeno iskanje univerzalnega, pri čemer je črpala navdih iz mitov in klasične motivike, saj njeno zbirko prevevajo glasovi Didone, Perzefone in Evridike – zapuščenih, kaznovanih, izdanih –, ki se v njenih pesmih kažejo kot maske jaza v preobrazbi, tako osebni kot splošno veljavni.

Kljub temu da pomena avtobiografskega ozadja svoje poezije ne bi nikoli zanikala, pa Louise Glück ne gre prištevati med izpovedne pesnice. Kot so zapisali pri Akademiji, se ne ukvarja le z napakami in spreminjajočimi se življenjskimi razmerami, ampak je tudi pesnica radikalnih sprememb in ponovnega rojstva. Kot mojstrsko delo navaja Akademija predvsem zbirko Averno zaradi vizionarske interpretacije mita o spuščanju Perzefone v pekel k Hadu, bogu smrti. Pesnica sama je v intervjuju iz leta 2012 pisanje poezije opisala kot pogosto mučno početje, kot kraj trpljenja in kot nekaj grozljivega, kar se po končanem delu izteče v nekakšno mirnost. V eseju Education of a Poet, ki ga navaja Sampson, tako zapiše – parafraziramo –, da je temeljna izkušnja pisca občutek nemoči ter da je njegovo življenje dostojanstveno zaradi hrepenenja in ne zaradi senzacij uspeha. Pisanje je zanjo dejanje discipline – služenje bralcu in družbi.

Zaradi koronavirusa bo pesnica nagrado ‒ medaljo in dobrih devetsto petdeset tisoč evrov ‒ prejela v domovini, ceremonija pa bo nadomeščena s televizijsko slovesnostjo. Kot zanimivost naj navedemo še to, da je Louise Glück četrta ženska v zadnjem desetletju, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost, in šele šestnajsta, odkar so nagrado leta 1901 prvič podelili.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.