Današnji vrhunec kulturnega dogajanja bo zagotovo nastop Lee Sirk na Evroviziji v Lizboni. Večina študentske rulje pa bo slavila 70. obletnico Akademske folklorne skupine Franceta Marolta. Ne, sej ni res. Ne za nas. Še vedno poslušate Radio Študent in čeprav smo ljubitelji kulture, se danes ne bomo ukvarjali z ljubiteljsko kulturo, tako kot se v Kranju danes že petič. Najprej bomo en dan pred praznovanjem našega zaželeli vse, ampak res vse najboljše rajnkemu Ivanu Cankarju! Na še mnogo takih – sanjskih! - let!

***

142 let od rojstva je res že častitljiv jubilej. 71 let pa praznuje filmski festival v Cannesu, ki je na otvoritveni tiskovni konferenci v sredo zvečer predstavil žirijo, ki jo letos večinoma zasedajo ženske. Predsednikovala ji bo Cate Blanchett, ki je morala zaradi gibanja #MeToo odgovarjati na vprašanja tudi glede ženske večine v žiriji in ženskih ustvarjalk. Prisluhnimo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

***

Politika spolov torej ni aktualna samo pri Zelenih Slovenije in Alešu Primcu. Ker smo v času tik pred volitvami, je potrebno opozoriti tudi na kulturno politiko oziroma na to, kakšno politiko se pričakuje od prihodnje vlade. Društvo Asociacija v sredo, 16. maja, v Dvorani Lily Novy v Cankarjevem domu pripravlja posvet na temo: Kakšna bo prihodnost sodobne umetnosti? #časzakulturo. K temu jih je vzpodbudil upad sredstev za neodvisno produkcijo v preteklih letih; nepremišljeni razpisni mehanizmi, ki niso v skladu s potrebami na terenu; prekerstvo in revščina med samozaposlenimi v kulturi; pomanjkanje dialoga z odločevalci – če jih naštejemo samo nekaj. V sredo se bodo spraševali, Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike? Na posvetu bodo predstavili tudi deset zahtev za izboljšanje položaja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.

Že danes dopoldan je Asociacija organizirala novinarsko konferenco, ki je želela opozoriti na pomen kulture in umetnosti – paradnih konjev marsikaterega politika, ki se hvali z višino in kvaliteto obeh omenjenih. Polna usta politikov pa težko prinesejo polne želodce v kulturni sferi, kjer se stanje drastično slabša. Asociacija zato opozarja tudi na napade na umetnost, ki kažejo tako na nerazumevanje kot na odvzemanje sredstev kulturi. Kulturniki zato opozarjajo ne le na dajanje simbolnega, ampak tudi proračunskega mesta v kulturi. Proti nepotizmu, za usposobljene kadre!

Nadaljujemo z informacijami, ki pred volitvami prihajajo s strani Asociacije. Včeraj so v javnost podali izvlečke delovne skupine za trajni dialog z nevladnimi organizacijami. Že vsaj pol leta potekajo kontinuirana prizadevanja za ponovno vzpostavitev sistema izjemnih pokojnin, za izboljšanje programskih in projektnih razpisov in za ureditev krovne zakonodaje ter Nacionalnega programa za kulturo. Člani sveta ministrstvo za kulturo pozivajo k preklicu programskega in projektnega razpisa in k njuni izboljšavi. Vmes pa naj ministrstvo zagotovi kontinuiteto delovanja nevladnega sektorja v kulturi. Drugi sklep je bil, naj bo ministrstvo bolj aktivno v procesu sprejemanja pokojnin na področju kulture.

Kot primer možnosti financiranja kulture iz drugih sredstev so na seji obravnavali loterijska sredstva. Ugotovili so tudi slabo stanje kritiških odzivov v medijih oziroma manko le-teh. Spremembe naj bi bilo možno zagotoviti prek ustreznih sprememb v razpisu za medije. Če za primer citiramo Facebook profil Anje Golob, kjer redno objavlja dnevni pregled kulturnih strani v treh slovenskih dnevnikih, je v drugem vmesnem poročilu, po osemnajstih dneh rednega spremljanja kulturnih strani v treh slovenskih dnevnikih ugotovila sledeče:

V časniku Delo skupno 24 strani, 46 člankov, od tega 6 kritik + 15 oglasov

V časopisu Dnevnik skupno 22 strani, 58 člankov, od tega 12 kritik + 3 oglasi

V časniku Večer skupno 33 strani, 63 člankov, od tega 11 kritik + 22 oglasov

Skupno po 18 dnevih 79 strani kulture, 167 člankov, od tega 29 kritik + 40 oglasov.

Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami je ugotovila tudi, da ministrstvo sklepov skupine, citiramo: »Pogosto ne jemlje resno, se nanje ne odziva in tudi sicer dialoga ne vodi na konstruktiven način.« Konec citata. Zdi se, da se vsakič znova pojavlja vprašanje razumevanja problematike s strani ministrstva. Namesto tega je videti, kot da vodilni prepogosto upoštevajo zgolj ekonomski princip in razumejo kulturo predvsem birokratsko. Takšno razumevanje zavira delovanje kulturnih delavcev, ki se morajo namesto s širjenjem kulturnega delovanja, ukvarjati s finančnim preživetjem.

Ali je šlo tudi nazadnje samo za dretje v veter, bomo morda izvedeli kmalu. Na 27. nujni seji Odbora za kulturo v Državnem zboru konec aprila so se pogovarjali tudi o kulturnem evru. Med vabljenimi je bila tudi Asociacija. Predsednica mreže Jadranka Plut je predstavila stališče glede predloga zakona in opozorila na premajhno vključevanje profesionalnega nevladnega sektorja v kulturi. Zaradi slabih pogojev, v katerih delujejo nevladne organizacije so opozorili, da je Zakon o kulturnem evru edina možnost za razvoj in nakup nujno potrebne opreme, kar je pomembno sploh za manjše in mlajše organizacije. Plut je poudarila, da Zakon o kulturnem evru zamuja že več kot pet let. Asociacija je podprla amandma Levice, ki bi ustrezno dopolnil zakon in odpravil nesorazmerja, ampak amandma nazadnje ni bil sprejet. Zakon kasneje tudi ni bil obravnavan v Državnem zboru, društvo pa opozarja, da od bodoče vlade pričakuje, da bo do sprejema zakona prišlo še v letu 2018.