Začetki in konci

Jutri se zaključi zbiranje prijav slovenskih mest za naziv Evropska prestolnica kulture 2025, krajše EPK. Kandidaturo je do sedaj najavilo šest mest: Kranj, Ljubljana, Lendava, Nova Gorica, Piran in Ptuj. Danes pa sta novinarski konferenci ob prijavi pripravili Lendava ob deveti in Ljubljana ob enajsti uri. Iz Mestne občine Ljubljana so, precej pompozno, predpostavljamo, po novinarski konferenci odnesli prijavo naravnost na Ministrstvo za kulturo. Na spletni strani državne uprave gov.si povzemajo glavne cilje EPK: “ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti”. Ob tem pa naj bi imela mesta tudi še mnoge druge koristi, denimo boljšo mednarodno prepoznavnost in večji obisk turistov, pa tudi večji ugled mesta v očeh domačinov, torej v “urbani regeneraciji nasploh”. Izbrano mesto pa se lahko nadeja tudi državnega denarja, saj je vlada na 54. redni seji 12. decembra sprejela predlog o nacionalnem vložku za izvedbo EPK. V proračunih bodo tako od leta 2021 do leta 2026 za “posamezne razvojne projekte in projekte javne kulturne infrastrukture” načrtovana sredstva v višini 10 milijonov evrov.

V občini Lendava so v svojem dokumentu Program kulture 2017-2025 zapisali, da je kultura “s svojimi številnimi učinki, ki se prepletajo na več ravneh, in dokazljivimi multiplikatorji tudi spodbujevalec fizične in duhovne prenove mestnega tkiva”. Projekt Lendava 2025 pa je “po prihodu železnice gotovo najpomembnejši katalizator nove zlate dobe Lendave.” Med konkretnejšimi načrti so prenova starega mestnega jedra, projekt Judovstvo nekoč in danes ter razvoj “co-working in space-sharing kapacitet”.

Za Ljubljano je po vsem sodeč kandidatura stvar časti in prestiža: “Mesto, ki več kot 11 % proračunskih sredstev namenja zato, da je kakovostna kulturna produkcija dostopna čim širšemu delu meščanov in meščank, ki s svojimi ukrepi zagotavlja, da imajo tako javni zavodi kot nevladne organizacije za svoje delo optimalne pogoje, mora biti v tekmi za evropsko kulturno prestolnico,” so zapisali na spletni strani svoje kandidature. Med cilji ne navajajo večjih infrastrukturnih projektov, ampak bolj načelne usmeritve, kot so nova delovna mesta, vključevanje ranljivih skupin, povečevanje števila turistov in ekonomskih potencialov kulturno-kreativnega sektorja. Pri kandidaturi so se povezali s še petindvajsetimi občinami Ljubljanske urbane regije.

Regijsko povezovanje je tudi sicer nekakšna vodilna tema občinskih programov. Kandidaturo Kranja z Gorenjsko, pod geslom “Končno 2025”, so “soglasno podprli gorenjski župani”. Piran se je povezal s štirimi občinami slovenske Istre, Nova Gorica pa veliko stavi na svojo čezmejno povezavo z italijansko Gorico. Mesti “sta si postavili ambiciozni cilj – postati čezmejna evropska prestolnica kulture,” so zapisali.

Tudi Ptuj veliko stavi na svoje zaledje, z geslom: “Transformacija mesta ‒ Regeneracija zaledja”, prav toliko pa najbrž na z uspešno mariborsko kandidaturo povezano ekipo snovalcev. Aleš Šteger, vodja ptujskega projekta, se je po Mariboru 2012 čutil dolžnega svojo izkušnjo celo popisati v romanu Odpusti, ki je leta 2014 izšel pri njegovi na novo privatizirani Študentski založbi. V opisu knjige na spletni strani Beletrine lahko preberemo sledeče: “V galeriji likov srečamo številne mariborske veljake in seveda avtorja samega, ki so vsak s svoje strani ujeti v vrtinec napetega iskanja rešitve uganke. Spopad med silami dobrega in zlega pa je v tej metafizični kriminalki obenem metafora za neko bolj splošno in pretresljivo sporočilo. Na videz mimogrede, a ne brez humorja in dobršne mere samoironije, se zazremo v ogledalo grozot, katerih dediči in sokrivci smo. Želite odpustiti?” Kot je dejal Hegel, se iz zgodovine naučimo predvsem, da se od zgodovine ne učimo.

_____

30. decembra 1922 je bila, ko je Vrhovni Sovjet potrdil pogodbo med Sovjetskimi republikami Ukrajino, Belorusijo in Rusijo, formalno ustanovljena Zveza sovjetskih socialističnih republik. Ob tej priložnosti je tovariš Stalin, generalni sekretar ruske komunistične partije ‒ boljševikov, v svojem poročilu Sovjetu, potem ko je na kratko povzel boje in preizkušnje Sovjetske oblasti v petih letih od revolucije, dejal: “Kaj je Sovjetska oblast danes? Velika država delavnih ljudi, ki med našimi sovražniki ne zbuja več posmeha, temveč škrtanje z zobmi.” Nato je prebral deklaracijo formacije ZSSR in pogodbo, ki je bila njen predmet, ter pozval delegate, da ju potrdijo “s soglasjem, značilnim za komuniste” in tako dodajo “novo poglavje zgodovini človeštva.”