Drevi bo letošnje Jenkove dneve sklenila slavnostna podelitev najprestižnejše nagrade na področju slovenske poezije: Jenkova, ki jo Društvo slovenskih pisateljev – krajše DSP – podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Tokratno žirijo, ki je prebirala med šeststotimi pesnišimi zbirkami, so sestavljali:  Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc. Kriterijem kvalitete, povezane z notranjim nabojem pesmi in brezčasnostjo poezije so po njihovem mnenju najbolje izpolnjevale naslednje zbirke: Navsezadnje Aleša Bergerja; Valter Borje Bolčine; Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta; Rojstvo oaze Ivana Dobnika; Vračanje k čistosti Roberta Simoniška; in Tuskulum Denisa Škofiča. 

Če ste drage poslušalke iz sestava žirije, in seznama avtorjev in ene avtorice nominiranih zbirk razbrale hudo spolno neuravnoteženost, ter po prebiranju naštetih zbirk odstopanje od ideološke, slogovne in vsebinske raznolikosti, niste same. Na redakcijo za kulturo in humanistične vede smo namreč prejeli protestno pismo zaskrbljenih literatov, ki naslavlja prav enoznačno ozkost tako žirije kot nominacij za letošnjo Jenkovo nagrado.

V današnjem izrednem Kulturnem obzorniku boste slišele protestno pismo, kakršngega smo prejeli, ter pogovor, ki smo ga orpavile s pesnikom Branetom Mozetičem in predsednico žirije Tonjo Jelen.