»To je park!«
Prejšnji petek se je za presenetljivo odprtimi vrati bežigrajskega stadiona končno spet nekaj dogajalo. To ste skoraj zagotovo lahko opazili, če ste se kot naključni sprehajalec znašli na
Dunajski cesti in vztrajali vse do pokritega stebrišča stadiona za Bežigradom. Na pozidani panorami Dunajske ceste so mimobežcu odprta vrata odstirala pogled na z zelenjem preraščena stopničasta sedišča in ogromno površino, kot načrtovano za prijeten petkov obisk parka z družino ali poljubno skupino prijateljev. Prebivalci četrtne skupnosti Bežigrad so se po dolgem zaprtju in številnih pobudah lahko prepričali, da za opečnatim obzidjem zapuščeni stadion po dolgih letih zaprtja še obstaja.
Ponovna prisvojitev sicer zaprtega prostora spomenika državnega pomena naj bi se uradno pripetila po spontanem spletu okoliščin. S sprehodom po stadionu so posamezni pripadniki civilne družbe preprosto izrazili svoje stališče o njegovi namembnosti. Na mestu dogajanja smo uspeli ujeti nekaj odzivov prebivalcev mestne četrti, ki so prevzeti pričevali odkritemu. V pogovor smo se zapletli z arhitektko in članico platforme Ljubljana odprto mesto, Kajo Lipnik Vehovar, ter arhitektom in predavateljem Univerze v Mariboru, Jankom Rožičem. Slednji komentira razkorak med spoštovanjem Jožeta Plečnika in odnosom do nekaterih njegovih del, še posebej bežigrajskega stadiona.
S prenovo stadiona po načrtih večinskega lastnika objekta – Joca Pečečnika –, ki med drugim vključuje obširno pozidavo in podkletitev, se Rožič ne strinja ter poudarja pomen ohranjanja
njegove trenutne podobe.
Preraščenosti in zanemarjenosti stadiona Rožič ne dojema kot velike ovire pri ponovnem oživljanju prostora.
Ob obisku stadiona je Rožič prepričan, da širša javnost ne simpatizira z načrti lastnikov stadiona.
Lipnik Vehovar kot predstavnica civilne iniciative ob priložnosti povzame ključna izhodišča civilnih pobud v več kot desetletje trajajočem sporu med lastnikom – Bežigrajskim športnim parkom, stroko, zainteresirano javnostjo in posameznimi akterji na ravni države. Kot izrazito problematično izpostavlja kočljivo pozicijo Mestne občine Ljubljana.
Izjemno vrednost stadiona Lipnik Vehovar prepoznava ravno v njegovi zeleni poraščenosti in obdajajočih drevesnih krošnjah, ki bi jih po trenutnih načrtih prenove nadomestila gmota sivega betona.
Trenutni občinski podrobni prostorski načrt, krajše OPPN, predvideva obširno prenovo, za katero naj bi po nekaterih ocenah ostalo le še pet odstotkov izvorne Plečnikove zasnove stadiona, BŠP to sicer javno zanika.
Tako po besedah naše sogovorke kot tudi po splošnem vtisu petkovega dogajanja se širša javnost in neposredneje prebivalci mestne četrti Bežigrad po dolgih letih birokratskega preigravanja
čutijo predvsem pretentane. Zaradi vrste pravnih sporov med političnimi akterji, lastniki in investitorji so bili oropani prostora, ki je za mnoge v preteklosti predstavljal enega pomembnejših dejavnikov oblikovanja skupnostne zavesti. Želijo si predvsem neovirane možnosti dostopa do površin, ki so jih sami prepoznali kot odlično priložnost za vzpostavitev novega parka.
foto: Kaja Lipnik - Vehovar
Dodaj komentar
Komentiraj