Javna agencija za knjigo Republike Slovenije je že od začetka letošnjega leta bojišče. Začelo se je februarja letos s pismom Gabriele Babnik, ki v svetu agencije zastopa avtorje, tedanjemu ministru Zoranu Pozniču. V pismu je direktorici Renati Zamida očitala nezakonito ravnanje, temu pa je ministrstvo v odgovoru takrat pritrdilo. Sledilo je glasovanje sveta o nezaupnici, ki pa je bilo s tremi glasovi za in štirimi proti neuspešno. Pismo podpore Renati Zamida je podpisalo 224 posameznikov in organizacij s področja založništva in literature. Novi minister Vasko Simoniti je nato razrešil predsednika sveta Slavka Pregla in svetnico Vesno Horžen, že pred tem pa je odstopil tudi Staš Ravter, ki je postal direktor ljubljanske opere. Na njegovo mesto je bil imenovan trenutni predsednik sveta, strokovnjak za revizijo Sebastjan Eržen.

Pregla in Horžen sta nadomestila direktor založbe Beletrina Mitja Čander kot svetnik za področje razvijanja bralne kulture in Mateja Komel Snoj nekdanja direktorica NUK-a kot svetnica za knjižnično dejavnost. Po teh menjavah je Zamida v medijih izrazila skrb, da deluje svet le še z namenom izčrpavanja agencije. V svetu agencije so ta trenutek še Iztok Ilc, zastopnik prevajalcev, Mitja Ličen, zastopnik knjigotržcev, sicer direktor založbe Goga, in Orlando Uršič, zastopnik založnikov, sicer direktor in glavni urednik Litere. Sredi julija pa smo lahko prebrali novico, da je svet predlagal ministrstvu razrešitev direktorice. Očitke o nezakonitem delovanju direktorica seveda zavrača. Na njeno stran se je postavilo tudi vseh šest zaposlenih na agenciji. Zakaj je podpisala pismo podpore Zamidi, smo vprašali odgovorno urednico založbe cf* Amelijo Kraigher:

Izjava

Po podatkih, pridobljenih na spletni aplikaciji ERAR, je agencija v prejšnjem letu razpolagala s skupnimi sredstvi v višini približno pet in pol milijona evrov, po besedah zaposlenih pa vsako leto razpolaga z nekaj več kot štiri in pol milijona evrov transfernih sredstev.

Večina sredstev izhaja iz naslova Ministrstva za kulturo. Med prejemniki sredstev JAK izstopa založba Beletrina, ki je v lanskem letu od JAK prejela skoraj milijon evrov sredstev. Za primerjavo: naslednji prejemnik, Društvo slovenskih pisateljev, je prejelo sredstva v višini 367.000 evrov.* Ko je bil v svet agencije poleg direktorjev drugih dveh nekdanjih Študentskih založb Goge in Litere imenovan Mitja Čander, ki ga je koalicija Brez strahu zaradi potencialnega konflikta interesov prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije, so se v medijih znova pojavila ugibanja o konfliktu interesov v svetu in komisijah na JAK.

Statut JAK tako od svetnikov kot od članov komisij zahteva, da se izločijo iz odločanja o stvareh, ki so povezane z njihovo siceršnjo dejavnostjo. Svet tako ne odloča o delitvi sredstev niti nima vpogleda v razpisno dokumentacijo, a nastavlja člane komisij, ki o tem odločajo. Svetnike pa na predlog stanovskih in strokovnih organizacij, a po lastni presoji imenuje Ministrstvo za kulturo. Kolektiv JAK je v odgovor na naše vprašanje o težavah s konfliktom interesov zapisal: »Leta 2016 smo Ministrstvo za kulturo v načrtu integritete opozorili, da zaznavamo visoko verjetnost konflikta interesov pri imenovanju članov sveta in da tega dejavnika tveganja ne moremo obvladati. Ustanovitelj (vlada) je sicer dolžen ta konflikt interesov preverjati pred imenovanjem članov sveta, ampak nismo seznanjeni, če to tudi dejansko počne.«

Sicer so tako nekdanji kot sedanji člani sveta, s katerimi smo govorili, vztrajali, da neodvisnost komisij ni bila problem, saj zanjo obstajajo različne varovalke.

Brane Mozetič, pesnik, prevajalec, urednik zbirke Aleph in Centra za slovensko književnost, je po drugi strani do JAK kritičen, češ da direktorica vse vzvode financiranja založništva centralizira v svojih rokah:

Izjava

Vsak direktor JAK do danes je, po njegovem prepričanju, ustvarjal svoje kroge, najbolj pa so bile zaradi tega na škodi manjše založbe. Tudi eden od svetnikov nam je dejal, da je pri večjih založbah obstajala in morda še obstaja težnja, da bi pri financiranju izpodrinile manjše založbe. Vendar je opozoril, da ne smemo podcenjevati tudi užaljenosti posameznikov in založb, ki so zaradi slabo izpolnjenih prijav ali razpisnih omejitev iz financiranja pač izpadle. Poudaril je tudi, da z denarjem dejansko ne razpolaga JAK, saj vse zahtevke še vedno odobri in izplačuje Ministrstvo. Po njegovem mnenju je JAK tamponska cona med ministrstvom in založbami. Slavko Pregl, nekdanji predsednik sveta, meni, da JAK dejansko ni centraliziran, temveč da je bil, ravno obratno, ustanovljen za decentralizacijo. Denar namreč, po njegovih besedah, razdeljuje pet komisij.

Mozetiča smo vprašali, kako razume široko podporo Zamidi:

Izjava

Mozetič je bil sicer član komisije Trubarjevega sklada pri Društvu slovenskih pisateljev, ki je podpiral izdajo prevodov slovenske književnosti v tujini. Letos je Trubarjev sklad prevzel JAK.

Amelija Kraigher, kot večina naših sogovornikov in književne javnosti, vidi vlogo Agencije v pozitivni luči, a je kritična do nedavnih sprememb v svetu:

Izjava

Tudi Mozetič svari pred neljubimi učinki kadrovskih menjav v bližnji prihodnosti, a grožnjo razume kot sistemsko napako v delovanju agencije: 

Izjava

________________________________

Popravek, objavljen 27. 7. 2020:

V prispevku smo napačno navedli, da je Beletrina v lanskem letu od JAK prejela skoraj milijon evrov sredstev. Pravilen podatek je 367.000 evrov. Napačno smo navedli tudi znesek, ki ga je prejelo Društvo slovenskih pisateljev. Lani je slednje prejelo 220.000 evrov. Za napaki se opravičujemo.