Zakaj je Ljubljana tako dolgočasna?
"BITI NESREČEN NA PRAŽAKOVI ULICI. Biti pijan na Slomškovi. Strezniti se do obupa na Resljevi (ki je ena najlepših ljubljanskih ulic), videti zapleteno življenje v Metelkovi in v Maistrovi ter na Friškovcu omagati je cel življenjski program."
___
To soboto si od enajstih do polnoči zastavljamo vprašanje: Zakaj, kako in kdaj je Ljubljana postala tako dolgočasna?
Po Ljubljani nas bo spremljal Jože Javoršek. Tehniciral nam bo Bugi.
Telefonske linije bodo odprte!
___
Zahvala za srečanje z Javorškovo knjigo Vodnik po Ljubljani gre Blažu Kosovelu, ki nam jo je predstavil nekega zapitega dopoldneva v Šiški.
Oddajo posvečamo Janu Simončiču, ki si je že pred leti prizadeval, da bi Javorška znova vzeli v roke.
___
V podlagah ste lahko slišali glasbo Kevina MacLeoda, Licensed under Creative Commons: By Attribution 3.0. Saint-Saënsov, Danse Macabre v odpovedi pa v izvedbi Paula de Braja.
Komentarji
Uf, cant wait! Pa še jutri Liege-Baston-Liege!
S sovraštvom in odporom sem prisluhnil temu nočnemu programu upajoč, da bom okrepil svoje zaničevanje ereševskih lib degenerirancev in se samozadovoljen pogreznil v spanec marginalca. A mi ni uspelo in klonil sem, poražen od navdušenja, zadovoljstva in pritrjevanja, ki je na trenutke že skoraj mejilo na histerično prikimavanje. Zbudil sem se z bolečim vratom, še večjim črevesnim odporom do Ljubljane in moje vrste, a hkrati z občutkom topline v zadnjem delu lobanje, ki je lahko le posledica neznanskega intelektualnega zadoščenja. Hvala, radio Študent, da v mojem telesu povzročaš tako močne reakcije, sprevračaš ustaljene pojme nas o sebi in naši okolici in udobno temo našega obstoja vsakič znova uspeš vznemiriti in razgaliti v luči resnice, v kateri je spoznanje naše ničevosti sicer boleče, a se hkrati zdi nujno in neizbežno! Je možno, da bom ob naslednjem sovražnem prisluškovanju vašim lib blodnjam znova podlegel in poraženo klonil v meni nerazumljivem strinjanju? Ne verjamem! V možnost takega presenečenja enostavno ne verjamem!
Ne, ni bilo tako. Prav prijetno je bilo poslušati.
@odg: ah, vi mojo poanto tako dobro razumete, da znate povedati isto na mnogo bolj blag in krajši način.
Kaj se je zgodilo?
@Zerw: Kaj se ni, če veš ka mislm?
Pravijo, da Ljubljana ni slovensko mesto,
ampak avstrijsko,
ker so železnice in šolstvo vzpostavili Avstrijci,
jaz pa pravim , da je tudi precej italijanska,
ker je polovica kulturnih spomenikov italijanskih:
Robbov vodnjak,
portal semenišča s Pozzovima nosilcema,
strop stolnice,
Uršulinska cerkev, Križevniška cerkev
vse je severnoitalijansko,
se pravi fašistično,
kot mi je nekoč v pogovoru razkril Trontelj
Komentiraj