V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z Jelko Kernev Štrajn, prevajalko, literarno teoretičarko, kritičarko in avtorico različnih literarnoteoretskih tekstov ter dela Renesansa alegorije: Alegorija, simbol, fragment. Najprej smo zagrizli v zgodovino literarne kritike tako v tujem kot tudi našem prostoru. 

Izjava

Kritičarke in kritiki pri pisanju velikokrat pomešamo pojme interpretacija, kritika in recenzija. V pogovoru z Jelko Kernev Štrajn nas je zanimalo, kaj kritika sploh je, kaj je njeno bistvo in na kaj moramo biti pozorni, ko se soočamo s kritiko nekega literarnega besedila. 

izjava

Pogovor je nanesel tudi na vprašanje prevodne kritike, ki je pri nas izjemno redek pojav. 

Izjava

Vemo, da so metode pristopa k literarnim delom različne. Nekateri odpirajo etične vidike, drugi zgodovinske, spet tretji politične. Odvisno torej od tega, kaj v nas nagovori literarno delo. Jelka Kernev Štrajn se ukvarja tudi s feministično literarno kritiko. Zanimalo nas je, kako slednjo vpeljati v prostor kritike in na kakšen način mora biti feministična naravnanost prisotna pri vrednotenju literarnih besedil. 

Izjava

Ko kritiško pristopamo do literature, se ne smemo pozabiti vprašati, kako le-ta spreminja uveljavljene, sprejete ideje, kako jih presega, če jih sploh preseže. Podobno velja, kadar se ukvarjamo s postkolonialno literarno kritiko. 

Izjava

V zagato nas velikokrat spravi tudi fenomen sodobne literature, ki vse pogosteje prepleta fikcijo in avtobiografske elemente, pričevanja ali dokumentaristično gradivo. Vrednotenja tovrstne literature kritika ne sme spregledati. 

Izjava

Jelka Kernev Štrajn bo skupaj z Iztokom Osojnikom vodila kritiško delavnico Od knjige do kritike, ki je nastala v sodelovanju s kulturno-umetniškim društvom Police Dubove, Trubarjevo hišo literature, Radiem Študent in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. Prijave so odprte do 10. januarja, v okviru delavnice pa bo mogoče tudi praktično nadgraditi vse pomisleke, refleksije in ideje, ki smo se jih dotaknili v današnjem intervjuju.