Tkanje pogledov ali pogovor z Jožetom Dolmarkom
Drage poslušalke in poslušalci, prav lepo pozdravljeni v novi ediciji Temne zvezde, v kateri boste lahko prisluhnili posnetku pogovora z Jožetom Dolmarkom. Jožeta Dolmarka bi lahko označili za enega najbolj vsestranskih domačih filmskih publicistov. Njegovo delo se vpenja v pisanje kritik, esejev, delovanje na področju filmske teorije, pa tudi v poučevanje.
Minuli torek se je v »Trubarjevi hiši literature« z Jožetom Dolmarkom pogovarjal Gorazd Trušnovec, odgovorni urednik revije Ekran, pri čemer smo za vas izbrali najzanimivejše izseke danega pogovora. Povejmo še, da je bil pričujoči dogodek organiziran ob izdaji Dolmarkove knjige »Tkanje pogledov« pri »Slovenski kinoteki«, gre pa za izbor Dolmarkovih zapisov iz njegovega dolgoletnega delovanja na področju filma.
O odnosu med zgodovino filma in osebno zgodovino oziroma prepletanjem filma in osebnega, pri čemer osebno poustvarja filmsko zgodovino, je Jože Dolmark v navezavi na izdano knjigo povedal:
Izjava: Dolmark1.mp3
V nadaljevanju pogovora je Gorazd Trušnovec svojega gosta vprašal, kdo je pravzaprav naslovnik njegovih zapisov, ki so žanrsko izjemno raznoliki, njihov lok pa se napenja skozi več desetletij. Preden pa predamo besedo Jožetu Dolmarku, naj še opozorimo, da je njegov odgovor izjemno obširen, saj ne tematizira zgolj pisanja o filmu, temveč tudi obilico širših socioloških sprememb, v katere je nenazadnje intenzivno vpet prav film kot konstitutivni medij 20. stoletja. Je pa v zvezi z aktualnimi spremembami na področju filma Jože Dolmark izpostavil tudi spremembo recepcije filmov, ki se danes kaže predvsem v načinu dostopa do filmov, pa tudi v samem načinu gledanja le-teh. Slednje se je z novimi tehnologijami »množično« individualiziralo, kar pa je na nek način v nasprotju s primordialno filmsko izkušnjo odhoda v kinodvorano.
Izjava: Dolmark2.mp3
Pogovor je nato stekel k razmišljanju o t.i. Dolmarkovi generaciji v reviji Ekran, prav tako pa je Gorazd Trušnovec svojega gosta vprašal po vplivu filmske teorije na njegovo praktično ukvarjanje s filmom:
Izjava: Dolmark3.mp3
Druženje se je dotaknilo tudi scenarističnega udejstvovanja Jožeta Dolmarka, pri čemer je Dolmark izpostavil pomen poznavanja tradicije evropskega romana in naratologije. Je pa diskusija zavila tudi v Dolmarkovo delovanje na področju izobraževanja, od gimnazije do magistrskega študija, kjer Dolmark poučuje. Kot smo že omenili, je Dolmark izpostavil prav problem kulturne konzumpcije, ki je danes ustrojena predvsem skozi dva principa: skozi instantnost in odsotnost zmožnosti formiranja izbire, ki bi temeljila na nečem, čemur Jože Dolmark reče sestavitev »puzzla«. Razloge za slednje Dolmark najde tako v filmski genealogiji, torej v izkušnji t.i. ameriškega kulturnega imperializma zavoljo določenih zgodovinskih dogodkov, pa tudi v spremembi dostopa in načinu gledanja filmov, ki je danes podpisana s preobiljem informacij, z nekakšno postmoderno površino imperativa sedanjosti.
Pa zaključimo naše današnje druženje z eno od Dolmarkovih misli, s katero se ne bi mogli bolj strinjati tudi sami:
Izjava: Dolmark4.mp3
Za danes bi bilo to počasi vse. Naslednjič boste lahko prisluhnili intervjuju Alje Lobnik z Mirtom Komelom o knjigi »Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat«, ki je prav tako izšla pri »Slovenski kinoteki«.
Oddajo sem pripravila Nina Cvar, za tehnično realizacijo pa je poskrbel Sreč.
Dodaj komentar
Komentiraj