Annie Ernaux I.: spol in Beauvoir
Zadnji letošnji cikel oddaje Tu pa tam posvečamo sodobni francoski avtorici Annie Ernaux, ki je leta 2022 za svoje delo prejela Nobelovo nagrado. V slovenščino je bilo do tega leta prevedeno zgolj eno njeno delo, to je roman Leta. V preteklih dveh letih pa smo tudi v slovenskem prostoru dobile prevode nekaterih njenih krajših del. V današnji in naslednji oddaji Tu pa tam lahko poslušalke prisluhnete dvema esejema Annie Ernaux, ki smo ju prevedli za tokratni cikel. Eseja nam bosta služila kot izhodišče za interpretacijo avtoričinih krajših del, ki jih je v preteklih letih za Mladinsko knjigo prevedla Suzana Koncut.
Dela so izšla v dveh knjigah: leta 2023 je izšel izbor Dogodek in druga besedila, ki ga bomo obravnavale v današnji oddaji. V kontekstu teh del bomo raziskovale konceptualno zastavitev spola pri Annie Ernaux, na katero je vplivala francoska filozofinja Simone de Beauvoir. Ta vpliv je Ernaux opisala v eseju »Idejna nit«, ki me veže na Beauvoir: prevodu eseja lahko prisluhnete v naslednjih minutah. Lani izdani zbirki Tri besedila pa se s prevodom eseja V smeri nadosebnega jaza posvetimo v naslednji oddaji, torej čez dva tedna.
Dogodek in druga besedila je izbor krajših del Annie Ernaux, ki poleg prevoda Dogodka vsebuje še Golo strast, Okupacijo in Mladeniča. Vse omenjene zgodbe na tak ali drugačen način ubesedujejo izkušnje spolnosti in ospoljenega ženskega telesa. Dogodek je avtoričina izpoved izkušnje ilegalnega splava iz njene mladosti. Mladenič upodablja odnos med protagonistko starejšo žensko in mladim moškim: raziskuje odnosne dinamike, ki so vpete v družbene norme. Za današnjo oddajo pa sta zanimivi predvsem zgodbi Gola strast, to je izpoved fatalno zaljubljene ženske, ki se popolnoma podredi svojemu poročenemu ljubimcu, in Okupacija, izpoved protagonistke, ki je ljubosumna na novo partnerko svojega bivšega partnerja.
Kako interpretirati deli, ki iz pozicije ženske opisujeta popolno miselno podrejenost bodisi ljubimcu bodisi bivšemu partnerju? Preden se posvetimo takšni interpretaciji, prisluhnimo eseju, ki nam lahko pomaga pri razlagi, to je esej iz leta 2001, ki ga je Ernaux objavila v reviji Simone de Beauvoir studies. V njem Ernaux zastavi svoj odnos do omenjene francoske filozofinje in pisateljice Beauvoir, ki je v svojem monumentalnem delu Drugi spol analizirala položaj ženske. V pogosto citiranem stavku »Ženska se ne rodi: ženska to postane« je zaobjeto filozofinjino neesencialistično pojmovanje spola, ki ga razvija čez celotno delo. Osebe ne moremo zreducirati na »večno ženskost« ali je utemeljiti z naturalizacijo ženskosti: ženska je v svojo vlogo vzgojena. Njeno seksualnost ter nasploh njen odnos do lastnega telesa in sveta določa njena situacija v družbi.
»Idejna nit«, ki me veže na Beauvoir
Glasbeni premor: Mitski - Wife
Esej francoske pisateljice Annie Ernaux, ki ste mu lahko prisluhnile pred glasbenim premorom, je bolj literarno kot pa teoretsko besedilo, a nam vseeno oriše pisateljičino dojemanje spola. To je, kot velja tudi za Beauvoir, neesencialistično – značaj žensk analizira glede na njen položaj v družbi in ne glede na neko prirojeno esenco. Obe avtorici pokažeta, da je položaj ženske-matere-žene uničujoč, čemur vsaka posveti tudi roman. Annie Ernaux je leta 1981 izdala svoj tretji roman Zamrznjena ženska, ki naslavlja pogubnost zakona. Simone de Beauvoir pa je o tej temi že leta 1967 napisala monološki roman Strta ženska – slednji je leta 2023 v prevodu Ivanke Sket izšel pri založbi Hiša poezije. Tako v obsodbi institucije zakonske zveze v literarnih delih kot tudi v danes slišanem eseju je torej jasno, da je Ernaux kritična do hierarhičnosti odnosov v heteroseksualnem razmerju in zagovarja svobodno upravljanje posameznice z lastnim življenjem.
Ta feministična perspektiva je navidezno v paradoksu z zgodbama Gola strast in Okupacija, ki smo ju omenile na začetku današnje oddaje. Ta paradoks ni le posledica kontrasta med nasprotovanjem tradicionalnim razmerjem moči v eseju »Idejna nit«, ki me veže na Beauvoir in protagonistkinim prevzemanjem ospoljenih razmerij moči v kratkih zgodbah. Ernaux namreč ne upodobi le podrejenosti protagonistke, ki je močno podobna z avtorico, ampak ji tudi v usta polaga besede, ki ta položaj poveličujejo. Prisluhnimo kratkim odlomkom Gole strasti, ki ponazori to srečo v odnosu, v katerem je ženska čustveno podrejena in vso svojo pozornost usmerja v ugajanje moškemu.
Protagonistka Gole strasti bralkam vseskozi prigovarja, da v tem razmerju s svojim ljubimcem tudi uživa, pa čeprav ve, da ima ta moški ženo in da je ona le postranska ljubica, ki jo pokliče, ko ima pač čas. Vse zmenke določa on, ona se na vse predloge takoj odzove. Ta podreditev moškemu nima enakih značilnosti kot podreditev manj izobražene žene svojemu ekonomsko in poklicno uspešnemu možu v prej omenjenem romanu Strte ženske Simone de Beauvoir. Protagonistka torej ni podobna tipični tradicionalni ženi, ker ima tudi sama uveljavljen položaj pisateljice in stabilen ekonomski položaj. Čeprav začasno izgubi motivacijo za pisanje in razmišljanje v svetu, ima torej vseeno neke dejavnosti, kjer se udejstvuje. Če upoštevamo, da pisateljica snov za vsa svoja kratka dela črpa iz lastnega življenja, pa lahko izpostavimo še, da je protagonistka prav ta Annie Ernaux, ki je v svoji mladosti brala Drugi spol in se spraševala o tradicionalnih vrednotah, ki so zapisane ženski.
V Goli strasti to prevzemanje tradicionalne vloge ljubice ni problematizirano in pravzaprav ni niti prevprašano. Tekst je tako daleč od te vrste feministične literature, ki je osvobajajoča in oriše možnost svobodnejših odnosov. Prej je ravno nasprotno: vsebina ni manifestna, ampak deskriptivna. Golo strast bi lahko opredelile kot anatomijo moške dominacije v prešuštvu, ki pokaže, kako se v odnosu reproducirajo družbene norme. Okupacijo bi v istem oziru lahko označile kot anatomijo ospoljenega ljubosumja. Angažirano pisanje Annie Ernaux, ki ga avtorica izpostavlja v prej slišanem eseju, torej ne gradi poante na osnovi normativnih sodb – ne sprašuje se, kako naj bi bilo, ampak čim bolj zvesto opiše, kako je iz njenega gledišča. Ilustrira nam torej gledišče protagonistke, ki se ji je kljub želji po osvoboditvi težko otresti ponotranjenih okov, ki se vzpostavijo v patriarhalnem razmerju z moškim.
Protagonistke obravnavanih literarnih del Annie Ernaux svoje ljubezenske odnose primerjajo z delavskim okoljem, v katerem so odraščale. Vse protagonistke zgodb iz knjige Dogodek in druga besedila tako definira boljša socialna pozicija od tiste, ki jo spremljamo skozi zgodbo njenih staršev v vseh delih izbora Tri besedila. V Goli strasti to ponazori v naslednjih odlomkih:
Protagonistka svoj položaj čuti kot privilegij, ki zaradi preokupiranosti z eksistenčnimi materialnimi pogoji ni dostopen vsem. Strast je zanjo razkošje in v tem kontekstu zadobi pomen distinkcijske kategorije, ki ločuje med tistimi, ki si jo v tej obliki ležerne preokupacije lahko privoščijo, in med tistimi, ki jim je nedosegljiva.
V današnji oddaji ste prisluhnile nekaterim odlomkom del Annie Ernaux predvsem v kontekstu njenega pisanja o ženski situaciji in iz gledišča ženske, kar je skupna tema del, izdanih v knjigi Dogodek in druga besedila. V prihodnji decembrski oddaji pa si bomo še natančneje pogledale, kako je na njeno pisanje – tako vsebinsko kot tudi slogovno – vplivala razredna pozicija. Na to gledišče smo opozorile že v zaključku oddaje, Annie Ernaux pa je vpliv razreda na svoje pisanje izpostavila tudi v prej slišanem eseju »Idejna nit«, ki me veže na Beauvoir. V naslednji oddaji lahko prisluhnete še eseju V smeri nadosebnega jaza, ki nam bo pomagal pri interpretaciji zgodb Sram, Neka ženska in Mesto. Vabljene k poslušanju že čez natanko dva tedna, na Radiu Študent.
Dodaj komentar
Komentiraj