"Dopoldne je vedno imel nekaj jasnih ur, to je bil nekakšen plavajoč otok, za katerega ni nikoli vedel, kdaj se bo pojavil in spet izginil v nenavadnem monotonem siju. Če bi bil še sposoben zavedati se svojega stanja ali njegovega začetka in ga z nečim primerjati, bi ga spominjal na razbeljeno filmsko platno, ki se pojavi za pretrganim filmskim trakom. To je bil rob njegove realnosti in Platon ni računal na to, kar se dogaja potem, v tem brezčasju, iz katerega ga prebudi šele naslednji prihod otoka."

Tokrat v oddaji Tu pa tam kratka zgodba sodobnega češkega avtorja Jana Balabána.

Prevod: Miša Lamut

Spremna beseda: Petra

Interpretacija: Maco, Polona, Pia, Ivan